Laburisti pripravljeni podpreti nov referendum o brexitu

Britanski laburisti so danes izrazili pripravljenost podpreti nov referendum o članstvu Velike Britanije v EU. Vodja laburistov Jeremy Corbyn naj bi poslancem stranke dejal, da bodo podprli nov referendum, če bo parlament v sredo zavrnil njihov predlog dogovora o brexitu.

"Vložili ali podprli bomo amandma, s katerim bomo izrazili voljo javnosti in da bi preprečili, da bi škodljivi brexit konservativcev vsilili državi. Tako ali drugače bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi preprečili scenarij izstopa iz EU brez dogovora," bo poslancem laburistov sporočil Corbyn.

Vodja največje opozicijske stranke je že dlje časa pod pritiskom, naj podpre drugi referendum. Premierka Theresa May sicer drugi referendum vseskozi zavrača in vztraja, da je treba spoštovati voljo volivcev, ki so se na referendumu junija 2016 s tesno večino odločili za brexit.

Odločitev laburistov za podporo drugemu referendumu bi po poročanju tujih tiskovnih agencij lahko pokopala upanje premierke, da bo v parlamentu naposled dobila zeleno luč za spremenjeni ločitveni sporazum, ki ga je njena vlada izpogajala z Evropsko unijo. O tem dogovoru naj bi spodnji dom parlamenta v Londonu po napovedih premierke glasoval pred 12. marcem.

Pred Britanci po mnenju Tuska dve možnosti: kaotični brexit ali podaljšanje roka

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk ugotavlja, da britanski premierki ne bo uspelo parlamenta prepričati, naj podprejo njen dogovor za izstop iz Evropske unije. Tako jim po njegovem mnenju ostaneta le možnosti: "kaotični brexit" ali podaljšanje članstva v uniji po 29. marcu. 

In kot kaže, smo vse bližje drugi možnosti, čeprav Mayeva še vedno vztraja pri izstopu z datumom 29. marec. Mayeva namreč poudarja, da je njen primarni cilj zapustiti EU v roku, ki ga je določila pred dvema letoma. Kot je dejala, je v zadnjih dneh zaznala odločenost evropskih voditeljev, da najdejo "gladek in urejen način" za izstop Velike Britanije iz EU. Očitno pa njene zaznave niso povsem realne. Nizozemski premier Mark Rutte je namreč Veliko Britanijo opozoril, da bo "zasanjano prikorakala v scenarij brez dogovora" in da se "mora zbuditi". 

Je pa britanska premierka s Tuskom v nedeljo govorila tudi o preložitvi izstopa oziroma o samem postopku. "Mislim, da bi bila preložitev glede na situacijo, v kateri smo, razumna rešitev. Vendar pa premierka Mayeva še vedno verjame, da se lahko izogne temu scenariju," je povedal Tusk. Po njegovem mnenju je objektivno dejstvo: "Bližje kot je 29. marec, večja je verjetnost preložitve."

Sicer pa se je Mayeva danes v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk srečala s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Dogovorila sta se, da se morajo pogovori glede brexita končati do 21. marca, ko se začne vrh EU. Na vprašanje, ali bo potem dovolj časa za izvedbo ustreznih zakonodajnih postopkov za urejen izstop do 29. marca, v komisiji odgovarjajo, da lahko institucije EU ukrepajo zelo hitro, če je treba.

Trenutno se sicer britanska in evropska stran pogovarjata predvsem o spremembi politične izjave, ki spremlja izstopni sporazum, alternativnih rešitvah za sporno irsko varovalo in morebitnih dodatnih zagotovilih glede tega varovala. 

Krepijo se pozivi Mayevi, naj preložit brexit

Medtem se v Veliki Britaniji krepijo pozivi premierki Mayevi, naj preloži britanski izstop iz Evropske unije, ki je predviden za 29. marec. Pozivi k preložitvi se med drugim vrstijo iz vrst premierkinih konservativcev in članov vlade, ki so glede tega razdeljeni.

Državni sekretar Tobias Ellwood je dejal, da premierko spodbuja k preložitvi, da bi s tem preprečili izstop iz EU brez dogovora. Minister za izobraževanje Damian Hinds pa meni, da bi "preložitev pomenila zgolj podaljšanje teh težav".

Podporo preložitvi v primeru, da v prihodnjih dneh ne bo preboja v pogovorih, so konec tedna napovedali tudi ministrica za delo Amber Rudd, minister za podjetništvo Greg Clark in minister za pravosodje David Gauke.

Mayeva bo sicer jutri nagovorila britanski parlament, ki bo nato v sredo glasoval o prihodnjih korakih v procesu brexita. Na sredinem glasovanju bi lahko tako podprli predlog dopolnila laburistke Yvette Cooper in konservativca Oliverja Letwina, v skladu s katerim bi lahko parlament zahteval preložitev izstopa, če sporazum ne bo potrjen do 13. marca. Po besedah Cooperjeve bo o dolžini podaljšanja 50. člena pogodbe EU, ki določa izstop, odločila vlada, in ne parlament.

Danes pa se je pojavil še predlog dopolnila, v katerem skupina konservativnih poslancev vladi predlaga preložitev do 23. maja, če do 13. marca ne bo dogovora. Nadzora nad brexitom parlament s tem dopolnilom ne bi prevzel.

Toda, tukaj se pojavlja tudi vprašanje – kakšno preložitev pričakujejo v Evropski uniji? Britanski The Guardian poroča, da bi si EU želela, da bi v primeru podaljšanja 50. člena brexit preložili do konca leta 2020. Takšen časovni okvir bi Bruslju in Londonu omogočil, da bolj natančno določita prihodnje odnose. Daljši preložitvi je naklonjen tudi irski premier Leo Varadkar. "Zagotovo raje vidim podaljšanje, kot pa da Velika Britanija odide brez dogovora," je dejal.