Rusi ne prepričajo mednarodne skupnosti. V varnostnem svetu ZN vre zaradi kemičnega napada

Na nujni seji varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku so številne članice ostro kritizirale Rusijo, ker ščiti sirski vladni režim, ki ga obtožujejo za napad s kemičnim orožjem v kraju Kan Šajkun na severu Sirije. V napadu je po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice umrlo najmanj 72 ljudi, med njimi je bilo 20 otrok.

Ruskim navedbam, da naj bi civiliste zastrupili uporniki, le malokdo verjame. Po mnenju strokovnjakov za orožje vsi dokazi kažejo, da je šlo za napad sirskih vladnih sil, katerih zaveznica je Rusija. Najbolj glasne so ZDA in njene zaveznice. Vlada sirskega predsednika Bašarja al Asada pa zanika, da je izvedla kemični napad.

Kaj pravi Rusija?

Rusija je potrdila, da so sirske vladne sile izvedle zračni napad na Kan Šejkun. Toda, predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konošenkov je dejal, da je bil cilj zračnega napada tovarna, kjer naj bi proizvajali kemično orožje.

"Sirska letala so napadla velik teroristični obrat, v katerem so bile strupene snovi," pa so zatrdili v Moskvi. Kot je v Moskvi še dejal predstavnik ruskega obrambnega ministrstva, so rakete s "strupenimi substancami" proizvajali v "terorističnem obratu" in so jih dobavljali Iraku, lani pa so jih uporabljali tudi pripadniki oboroženih skupin v sirski provinci Alep. "Zagotavljamo, da so te informacije v celoti nepristanske in resnične," je dodal.

Povedal je še, da so ruski vojaški specialisti zabeležili uporabo omenjenih izstrelkov v provinci Alep. "Videoposnetki z družabnih omrežij kažejo, da imajo tisti iz Kan Šejkuna enake znake zastrupitve kot žrtve lanskoletnega napada v Alepu," je še poudaril. Ruski namestnik veleposlanika pri ZN pa je dejal, da so številni posnetki napada zaigrani.

Posnetki s kraja dogodka prikazujejo civiliste, veliko med njimi je bilo otrok, ki se dušijo in bruhajo. Priče so povedale, da so bili zdravniki prepričani, da so na ljudi streljali z letalskimi izstrelki.

Strokovnjak za orožje Col Hamish de Bretton-Gordon je za BBC dejal, da je ruska razlaga "izmišljena". Pravi namreč, da se plin, kot je sarin, ne bi mogel tako razširiti, če bi res zadeli tovarno orožja. Lokalni novinarji pa pravijo, da v kraju ni nobenih vojaških objektov, pač pa so okoli in okoli posejane uporniške skupine, ki nadzirajo območje.

Kaj pravijo Združeni narodi?

Britanski veleposlanik pri Združenih narodih Matthew Rycrof je na seji varnostnega sveta ZN dejal, da je Asad "ponižal" Rusijo s tem, ko se je "norčeval" iz mirovnega procesa, ki ga je ta izpogajala z nekaterimi uporniškimi skupinami. "Kako boste ustavili te nesmiselne napade? Imeli smo načrt in imeli smo podporo, vendar ste jih zavrnili, da bi zaščitili Asada," je dejal. Rusija in Kitajska sta namreč blokirale poskuse, da bi uvedli sankcije proti Siriji.

Nikki Haley, veleposlanica ZDA pri Združenih narodih, je dejala, da se bodo sirski kemični napadi nadaljevali, če ničesar ne storimo. "Rusija vedno znova uporablja isto lažno pripoved, s katero želi preusmeriti pozornost s svojih zaveznikov v Damasku," je dejala.

Haleyjeva je ob tem namignila, da bi lahko ZDA izvedle enostransko akcijo v Siriji. "Ko Združenim narodom tolikokrat ne uspe izpolniti svoje dolžnosti, da delujemo kolektivno, so Združene države prisiljene izvesti akcijo na lastno pest," je dejala.

Ruski namestnik veleposlanika pri ZN Vladimir Safronkov je na očitke odgovoril, da je Velika Britanija "obsedena" z idejo, da bi strmoglavila predsednika Asada, namesto da bi si prizadevala za mir.

Siriji in regiji šest milijard dolarjev pomoči. Na bruseljski konferenci pozvali k dejanjem 'in to danes, ne jutri'

Na konferenci o pomoči Siriji in regiji, ki poteka v Bruslju, še vedno odmeva uporaba kemičnega orožja v sirskem mestu Kan Šejkun. Zbrani voditelji so obsodili uporabo kemičnega orožja. 

Glavni namen konference je sicer humanitarna pomoč Siriji in regiji. Mednarodna skupnost je napovedala šest milijard dolarjev pomoči Siriji in regiji v tem letu, je sporočil evropski komisar za humanitarno pomoč Hristos Stilianides po koncu dvodnevne konference.

EU ostaja z napovedanimi 1,3 milijarde v tem letu največja donatorica humanitarne pomoči, je poudaril komisar ter pozval k "dejanjem, ne le besedam, in to danes, ne jutri".

Namestnik generalnega sekretarja ZN Stephen O'Brien, pristojen za humanitarne zadeve, je izpostavil le "spodbudno" informacijo, da je mednarodna skupnost lani februarja v Londonu napovedala šest milijard evrov takojšnje pomoči v letu 2016 in da je bilo dejansko izplačanih 6,4 milijarde.

Okoli 70 držav in organizacij v Bruslju sicer že drugi dan razpravlja o humanitarni pomoči Siriji in regiji, podpori pogajanjem o politični rešitvi pod okriljem Združenih narodov in obdobju po koncu vojne. Udeleženci bodo pregledali uresničevanje dosedanjih humanitarnih zavez, pričakujejo tudi dodatne finančne prispevke.

Prvi dan bruseljske konference, ki je bil osredotočen na tematski razpravi o humanitarnih razmerah in vplivu sirske krize na regijo, je v torek minil v senci kemičnega napada v Siriji, ki sta ga EU in ZN označila za "grozljivega". 

Med najvišjimi gosti na konferenci so generalni sekretar ZN Antonio Guterres ter premierja Jordanije in Libanona, sicer pa bode v oči, da številne države na konferenco niso poslale ministrov, temveč državne sekretarje ali veleposlanike.

V odzivu na kritike, kakšna je dodana vrednost bruseljske konference, glede na to, da se o politični tranziciji pogajajo v Ženevi, o vojaškem vidiku pa v Astani, v Bruslju odgovarjajo, da je humanitarni vidik izjemno pomemben in da je to največja mednarodna konferenca o Siriji v tem letu.

Generalni sekretar ZN Guterres: Napad v Siriji je vojni zločin

Grozljivi torkovi dogodki žal kažejo, da se v Siriji dogajajo vojni zločini, je poudaril Antonio Guterres ob prihodu na bruseljsko konferenco. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo VS ZN ravnal v skladu s svojo odgovornostjo. Kemični napad v Siriji po mnenju Guterresa potrjuje pomen bruseljske konference, na kateri mora mednarodna skupnost jasno izpostaviti temeljno potrebo po končanju vojne.

Zagotoviti je treba, da bo v Astani doseženo pravo premirje, da bodo politična pogajanja v Ženevi vsebinska ter da bo Siriji in sosedam zagotovljene dovolj humanitarne pomoči, je poudaril Guterres. Sosedam Sirije, ki gostijo največ beguncev iz te države, po mnenju generalnega sekretarja ZN doslej ni bilo izkazane dovolj solidarnosti.

Večina obljubljenega denarja za Sirijo in sosednje države je bila sicer izplačana, a problem je, da to ni dovolj, je opozoril Guterres. Na vprašanje o tem, kdo je odgovoren za domnevno kemični napad v Siriji, je generalni sekretar ZN dejal, da je potrebna zelo jasna preiskava, ki bo odpravila vse dvome.

Britanski in francoski zunanji minister, Boris Johnson in Jean-Marc Ayrault, pa sta izpostavila, da vse kaže, da je za napad odgovoren režim sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Vsi dosedanji dokazi kažejo, da je za napad odgovoren Asadov režim ob popolnem zavedanju, da je uporabil nezakonito orožje v barbarskem napadu na lastne ljudi, je dejal Johnson ob prihodu na konferenco. 

Danes pa je Johnson spomnil, da sta stalni članici VS ZN Velika Britanija in Francija predlagali resolucijo, s katero bi obsodili napad ter pozvali k temeljiti preiskavi. Vse članice VS ZN bi to resolucijo morale sprejeti, je poudaril. Stalne članice VS ZN so poleg Britanije in Francije še ZDA, Kitajska in Rusija, podpornica Asadovega režima.

Tudi za Ayraulta ni dvoma, da je za "tragičen" napad odgovoren sirski režim. Tudi francoski minister je izpostavil, da je uporaba kemičnega orožja prepovedana in da pred tem "ne moremo zapreti oči".

Vsi izpostavljajo, da storilci morajo odgovarjati za zločin. "Želim, da krivi plačajo. Zagotovo ne vidim, kako bi lahko takšna vlada še naprej imela kakršno koli legitimnost nad sirskim narodom," je še izpostavil Johnson.

Rusija je po navedbah nemškega zunanjega ministra Sigmarja Gabriela odgovorna za čimprejšnja pojasnila in za to, da stori vse, kar je v njeni moči za ustavitev vojne v Siriji.

Jordanija in Libanon v Bruslju posvarila pred zlomom in pozvala k dodatni pomoči

Vsi prihajajo v Bruselj dati izjavo, a nihče si ne upa storiti ničesar proti sirskemu režimu, je bil danes oster libanonski premier Saad Hariri ob prihodu na bruseljsko konferenco o pomoči Siriji in regiji v odzivu na torkov kemični napad. "Smrtni davek se veča, a nihče ne stori ničesar," je izpostavil.

Torkov kemični napad v Siriji je po Haririjevih besedah še eno grozodejstvo, a svet ne bi smel biti šokiran, saj dovoli režimu, da počne, kar počne. Mednarodne skupnosti zgodovina ni naučila, da se je treba s takšnimi diktatorji soočiti od prvega dne, je kritičen libanonski premier.

Libanon, ki gosti okoli 1,5 milijona sirskih beguncev, je po njegovih besedah blizu zloma. "Mednarodna skupnost mora vlagati v Libanon," je pozval.

Jordanski in libanonski premier, Hani Mulki in Saad Hariri, sta oba posvarila pred zlomom svojih držav ter pred vse večjimi napetostmi med sirskimi begunci ter jordanskim in libanonskim prebivalstvom. Jordanija je izmozgana, Libanon je aktivirana bomba, sta ponazorila in pozvala k dodatni pomoči.

"Če bomo begunce in države, ki jih gostijo, pustili na cedilu, bomo regijo pahnili v jezo in obup," je opozoril jordanski premier na nevarnost širitve krize. "Humanitarna pomoč je zelo koristna, vendar ni dovolj," je opozoril libanonski premier ter pozval k "novemu načrtu" vlaganj v upanje in mir ter k zagotovitvi izobraževanje in priložnosti za sirske begunce.

Da nihče ne želi konflikta med begunci in prebivalstvom držav, ki jih gostijo, je izpostavila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini. Spomnila je na štiri temeljne cilje bruseljske konference: humanitarna podpora Siriji in širši regiji, podpora političnim pogajanjem v Ženevi ter razprava o prihodnosti Sirije in regije po koncu vojne. Vojna v Siriji je "najbolj kompleksen in nasilen konflikt našega časa", je poudarila Mogherinijeva. Ob tem je znova sporočila vsem Sircem: "Smo na vaši strani."

Papež Frančišek napad označil za nesprejemljiv pokol

Britanski veleposlanik pri Združenih narodih Matthew Rycroft je povedal, da je incident "zelo slaba novica za mirovna pogajanja v Siriji" in dodal: "To je očitno vojni zločin, sklical sem člane Varnostnega sveta, ki so v preteklosti uporabili pravico do veta in tako preprečili napredovanja v pogajanjih. Morda se bodo sedaj zamislili."

Napad so med drugim danes obsodili generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, papež Frančišek ter vodja Arabske lige Ahmed Abul Gejt.

Kot je v sporočilu za javnost zapisal generalni sekretar zveze Nato, obsoja grozovit napad v sirski provinci Idlib, v katerem naj bi uporabili kemično orožje. "To so že tretje navedbe o uporabi tega barbarskega orožja samo v zadnjem mesecu. Vsi, ki so za to odgovorni, morajo odgovarjati," je zapisal Stoltenberg. Opozoril je, da je uporabo kemičnega orožja, vključno s katerimikoli kemikalijami, ki lahko povzročajo smrt ali trajne poškodbe ljudi, prepovedana v skladu s konvencijo o kemičnem orožju, ki jo je Sirija podpisala leta 2013 in jo je dolžna spoštovati.

Papež Frančišek je domnevni kemični napad v Siriji označil za "nesprejemljiv pokol". "Pretreseni smo opazovali zadnje dogajanje v Siriji," je med javno avdienco na Trgu svetega Petra v Vatikanu danes dejal papež.

Vodja Arabske lige je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v odzivu dejal, da je bil torkov napad v Siriji "velik zločin". "Napad in smrt civilistov s to prepovedano metodo je velik zločin in barbarsko dejanje," je opozoril Gejt. Dodal je, da kdor je napad izvedel, ne bo ubežal pravici in ga mora mednarodna skupnosti kaznovati v skladu z mednarodnim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom.

Žrtve napada v Siriji z znaki izpostavljenosti živčnemu strupu

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da so nekatere žrtve domnevnega kemičnega napada v Siriji kazale znake izpostavljenosti kemikalijam, vključno z živčnimi strupi. Turčija je medtem sporočila, da se po napadu pri njih zdravi okoli 30 ljudi. V Ankari so še dodali, da imajo dokaze o napadu s kemičnim orožjem.

Pri WHO so danes v Ženevi še opozorili, da med smrtnimi žrtvami ni opaziti zunanjih poškodb in da so bile akutne težave z dihanjem glavni vzrok smrti. "Nekateri primeri so pokazali dodatne znake, ki so skladni z izpostavljenostjo organofosfornim spojinam, kategoriji kemikalij, ki vključuje tudi živčne strupe."

Turški minister za zdravje Recep Akdag je ob tem danes sporočil, da se v Turčiji po torkovem napadu zdravi skoraj 30 poškodovanih. Dodal je, da sta dve osebi med njimi umrli. Kot je še dejal, ima Turčija dokaze, da je bil napad v provinci Idlib napad s kemičnim orožjem, a ob tem ni razkril drugih podrobnosti.