Hrvaški državni tožilec Mladen Bajić je ameriškim diplomatom v Zagrebu že januarja letos povedal, da pripravljajo aretacijo nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, so pokazale diplomatske depeše, ki jih je objavil WikiLeaks. V pogovorih, na katere se nanašajo te depeše, je Bajić diplomatom še posebej poudarjal Sanaderjevo vlogo v malverzacijah v zvezi s Hypo Alpe Adria banko, diplomati pa so zapisali tudi to, da obstajajo indici, da je Sanader vpleten v afero Podravka, ki so jo poimenovali ''hrvaški Enron'', poroča hrvaški portal Index.hr.

''Sanader je predmet več protikorupcijskih preiskav. Obstaja možnost, da je Sanader vpleten v več primerov, vendar največ dokazov obstaja glede nezakonitega posredovanja med njegovimi prijatelji in Hypo Alpe Adria banko. Iz primera Hypo banke izhaja, da je Sanader svojemu prijatelju Miroslavu Kutli uredil kredit za štiri milijone tedanjih mark, za svoje usluge pa je Sanader dobil provizijo v višini 800.000 mark,'' Bajićeve navedbe v depešah povzemajo ameriški diplomati.

Po navedbah v depešah so v preiskavi vsa velika hrvaška državna podjetja, kot največji korupcijski primer pa navajajo Podravko. V depešah so zabeleženi tudi pogovori s predsednikom hrvaške gospodarske zbornice Nadanom Vidoševičem, ki je diplomatom dejal, da Sanader poskuša zaustaviti preiskave o korupcijskih aferah. Ob tem pa so diplomati v depešah pohvalili sedanjo premierko Jadranko Kosor, saj so se resne preiskave o korupcijskih aferah sprožile šele, ko je ona nasledila Sanaderja v Banskih dvorih, še poroča Index.hr.

Bodo Kosovo razdelili?

Beograd očitno stavi na razdelitev Kosova, izhaja iz ameriških diplomatskih depeš. Depeše so se v javnosti pojavile le nekaj dni pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami na Kosovu.

Depeše izražajo zaskrbljenost ameriških diplomatov, da bi lahko "Kosovo zaradi neodločnosti in oslabitve Evropejcev dejansko končalo razdeljeno". Ameriški veleposlanik v Prištini Christopher Dell je v začetku leta vlado v Washingtonu opozoril, da obstaja dejansko nevarnost delitve Kosova in da bi morali nemudoma sprejeti ukrepe, s katerimi bi končali srbski nadzor nad tistim delom Kosova, kjer so Srbi večinsko prebivalstvo.

"Čas je, da se, kar zadeva sever Kosova, odpovemo neodločni politiki in spremenimo dinamiko, ki utrjuje delitev med severnim delom Kosova in ostalim Kosovom. Trenutne razmere so nevzdržne in se slabšajo. Čas je, da zaustavimo razpad," je v depeši zapisal Dell. "Če nam ne bo uspelo pravočasno ukrepati, to pomeni, da bomo izgubili sever Kosova in odprli pandorino skrinjico etničnega nasilja, ki je zaznamovalo 90. leta minulega stoletja," je v eni od depeš, ki jih je napisal letos, še opozoril Dell.

Ugibanja o prizadevanjih srbske strani, da bi Kosovo razdelili, so se v zadnjih letih pojavila večkrat, uradni Beograd pa jih je vedno znova ostro zanikal. Američani so letos tudi poročali, da je Tadićeva politika na severu Kosova postala "agresivnejša". Grozeč zamrznjen konflikt na Kosovu po njihovi oceni ostaja največja grožnja za varnost na Kosovu.

Sozaporniki podpirajo Assangea

Priprtega ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea so medtem pozno v četrtek preselili v ločeno enoto zapora Wandsworth. Sam naj bi namreč zaprosil, da ga ločijo od drugih zapornikov. Slednji naj bi se preveč zanimali zanj, vendar po navedbah britanskega Guardiana Assangea podpirajo in med zaporniki uživa dober ugled.

Njegovi odvetniki bodo sicer znova poskušali doseči izpustitev z varščino, in to v torek. Po besedah njegovega odvetnika Marka Stephensa se v zaporu dobro drži, vendar se pritožuje nad dnevnim televizijskim programom. Nima namreč dostopa do računalnika, tudi takšnega brez interneta ne, niti dostopa do pisalnih potrebščin. ''Ima nekaj datotek, vendar jih nima kam naložiti ali zapisati,'' je dejal njegov odvetnik.

Vendar bi lahko že kmalu dobil omejen dostop do interneta. V okviru programa za zapornike ''Dostop do pravice'' oblasti v zaporu urejajo možnost, da bi slavni zapornik dobil internet in bi se lažje pripravljal na obravnavo svojega primera, še poroča Guardian.

Assange pa bi se lahko kmalu v ZDA soočil še z obtožbami za vohunjenje, in sicer po zakonu o vohunjenju, je danes sporočila njegova odvetnica. ''Naše stališče je seveda to, da ne verjamemo, da to velja za Assangea in da je v vsakem primeru upravičen do varstva po prvem amandmaju, in sicer kot založnik WikiLeaksa. Vsak pregon po zakonu o vohunjenju bi po mojem mnenju bil neustaven in ogroža vse medijske organizacije v ZDA,'' je povedala odvetnica Jennifer Robinson in dodala, da je ameriška obtožnica proti Assangeu neizbežna.

Mati zavrača obtožbe o posilstvu

Tudi danes po vsej Avstraliji potekajo protesti v podporo Assangeu. V Sydneyju se je zbralo okoli 500 protestnikov, ki zahtevajo izpustitev ustanovitelja WikiLeaksa. Tudi v Brisbanu so priredili shod, na katerem so pozvali avstralsko vlado, naj spoštuje svobodo govora in izražanja.

Julianova mati Christine Assange pa je za avstralsko televizijo Channel 7 spregovorila o tem, da vidi ravnanje avstralske vlade z njenim sinom kot izdajo . ''Julia Gillard ga je direktno obtožila, da je kriminalec. Pomislila sem, počakaj malo, govoriš o svojem državljanu. Ti ne bi smela voditi obtožb,'' je dejala. Prav tako je ostro zavrnila obtožbe glede posilstva.

Nekdanji sodelavci WikiLeaksa proti Assangeu

Assangeu se namreč obetajo še nove fronte. Poleg ZDA in njenih zaveznic, ki trdijo, da je z objavo depeš ogrozil svetovno stabilnost, in ga obtožujejo izdaje, so sedaj proti njemu nastopili tudi nekdanji sodelavci WikiLeaksa.

Ti naj bi naslednji teden zagnali novo spletno stran v protest proti Assangeu. Šlo naj bi za stran s kampanjo proti njemu, imenovala pa naj bi se OpenLeaks, navedbe švedskega časnika Dagens Nyheter povzema Reuters.

''Naš dolgoročni cilj je vzpostaviti močno, transparentno platformo za podporo ljudem, ki objavljajo občutljive podatke, tako s tehnologijo kot politiko, hkrati pa želimo spodbuditi druge, da se odločijo za podobne projekte,'' je časopisu povedal neimenovani vir.

Kot je še povedal, je njihov kratkoročni cilj dokončati tehnično infrastrukturo in zagotoviti, da bo organizacija ''tudi v prihodnje demokratično vodena s strani vseh njenih članov in ne le enega posameznika ali skupine''. S tem je očitno meril na Assangea, ki je že vseskozi obraz WikiLeaksa.

Časnik še piše, da ima dokumente, ki kažejo na nezadovoljstvo znotraj WikiLeaksa in da so težave z dostopom do strani v začetku tega leta pravzaprav povzročili notranji sodelavci kot znak Assangeu, naj se umakne.

Prihodnja spletna platforma sicer naj ne bi objavljala dokumentov neposredno, temveč bodo zainteresirane javnosti lahko vstopile v sistem OpenLeaks, tam pa jim bodo ponudili iskani material. ''Ker ne bomo neposredno objavljali dokumentov in jih prav tako ne bomo objavljali v svojem imenu, pričakujemo, da ne bomo izpostavljeni tolikšnim političnim pritiskom, kakršnim je sedaj izpostavljen WikiLeaks,'' je še dejal neimenovani vir.

Zaradi nenehnega preganjanja je Assange že večkrat preselil strežnike WikiLeaksa. Trenutno se nahajajo na Švedskem v bunkerju iz časa hladne vojne, ki prenese celo napad z atomsko bombo in biološkim orožjem. Poglejte fotografije!

Na afriških otrocih testirali škodljiva zdravila

Nove depeše še naprej razkrivajo nečednosti, ki si jih nekateri dovolijo. Tako ena od depeš razkriva, da je največje svetovno farmacevtsko podjetje Pfizer najelo detektive, da bi zbrali dokaze o koruptivnosti nigerijskega državnega tožilca in ga tako prisilili, da opusti preiskavo o škandaloznih Pfizerjevih poskusih z zdravilih na nigerijskih otrocih, obolelih za meningitisom.

Gre za škandal, ki je izbruhnil leta 1996 in po katerem naj bi bila tudi napisana knjiga, nato pa posnet film The Constant Gardener (Zvesti vrtnar). Pfizer naj bi namreč leta 1996 med epidemijo meningitisa v nigerijski zvezni državi Kano na 100 otrocih preizkušal nov antibiotik trovan, nekaj otrok je kasneje umrlo. Nigerijske oblasti trdijo, da je bil za to kriv nov antibiotik. Lani sta nato Nigerija in Pfizer vendarle dosegla poravnavo, po kateri bi moral Pfizer plačati 75 milijonov evrov odškodnine.

Vendar sedaj objavljene depeše kažejo, da Pfizer odškodnine ni hotel poravnati. Zato so najeli detektive, ki naj bi našli umazane koruptivne podrobnosti o državnem tožilcu, ga razgalili pred javnostjo in prisilili v umik tožbe.