Avstrijsko notranje ministrstvo je danes za STA potrdilo, da se Avstrija skupaj z Nemčijo in Slovenijo dogovarja za omejevanje prihoda migrantov in za skupno nadziranje zunanje schengenske meje na slovensko-hrvaški meji, o čemer je danes poročal avstrijski Kronen Zeitung. Ne bo pa Avstrija že s petkom zaostrila postopkov na svoji meji s Slovenijo.
Kot je za STA povedal predstavnik službe za stike z javnostmi na avstrijskem notranjem ministrstvu Karl-Heinz Grundböck, so konkretnejši pogovori o skupnem sodelovanju nemške, avstrijske in slovenske policije pri nadzoru slovensko-hrvaške meje potekali v sredo med generalnima direktorjema avstrijske in slovenske policije, Marjanom Fankom in Konradom Koglerjem, ki sta se sešla na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj. Vendar pa politične odločitve na vrhu še ni, zato tudi še ni konkretnejših podrobnosti o načrtu, npr. koliko policistov bi kje delovalo, je pojasnil.
Do tega zaostrovanja prihaja po odločitvi Nemčije, da zavrne vstop tistim migrantom, ki želijo nadaljevati pot preko Nemčije. Zato je tudi Avstrija začela podrobneje pregledovati migrante, ki prihajajo iz Slovenije. "Ne želimo ravno omejevati števila migrantov na tak način, kot to dela Nemčija, ampak je glavni cilj Avstrije, da se ohrani schengenski dogovor v okviru članic schengna in hkrati okrepi nadzor na zunanjih schengenskih mejah," je povedal Grundböck.
Kronen Zeitung je sicer poročal tudi, da naj bi avstrijska vlada že ta petek zaostrila svojo politiko v migrantski krizi in predvsem poostrila nadzor na meji s Slovenijo. Grundböck je pojasnil, da se to v petek še ne bo zgodilo, se bo pa verjetno konec meseca, a predvsem v smislu podrobnejšega nadzora migrantov, tudi ob spremljavi "tehničnih omejevalnih ukrepov".
Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je za avstrijski časnik dejala, da "smo imeli z nemško in slovensko vlado dobre pogovore o naših načrtih za znatno učinkovitejši mejni nadzor", napovedala pa je še, da bodo ukrepi za zajezitev nezakonitih prestopov avstrijske meje in za zavračanje ekonomskih migrantov sledili.
Po pisanju Kronen Zeitunga naj bi o podrobnostih sodelovanja omenjenih treh držav pri zajezitvi migrantskih tokov danes v Berlinu razpravljala tudi premier Miro Cerar in nemška kanclerka Angela Merkel. To so v Cerarjevem kabinetu za STA zanikali.
Na slovenskem notranjem ministrstvu pa so za STA pojasnili le, da trenutno potekajo pogovori na različnih ravneh, s katerimi se iščejo ustrezne rešitve za obvladovanje migracijskih tokov. "Do dokončnih dogovorov še ni prišlo. Poudarjamo, da zaenkrat vse poteka tekoče in brez posebnosti," so zapisali v sporočilu.
Poročila Kronen Zeitunga sicer odmevajo tudi v Bruslju, kjer so diplomatski viri za STA povedali, da "ne gre za noben poseben konkreten projekt". Šlo naj bi namreč predvsem za stalno sprotno usklajevanje držav in za prizadevanja za ustavljanje toka migrantov. "Usklajujejo se, da bi začeli hkrati izvajati enake ukrepe, na primer zavračanje vstopa prebežnikom, ki ne zaprosijo za azil," je še povedal vir, ki ni želel biti imenovan.
Nov sistem?
Avstrija naj bi še načrtovala obsežno posredovanje vojske na svoji južni meji, predvsem naj bi okrepila vojaško prisotnost na zeleni meji, je po pisanju Kronen Zeitung moč slišati iz avstrijskih vladnih krogov.
Tudi nemški Spiegel ob sklicevanju na neimenovane vire v avstrijski vladi poroča, da se Avstrija s Slovenijo in Hrvaško dogovarja o morebitnem posredovanju avstrijskih policistov na slovenskih ali hrvaških mejah. Avstrijski policisti naj bi tako kolegom v Sloveniji ali na Hrvaškem pomagali pri nadzoru meja. Cilj bi bil, da bi že v eni od teh dveh držav na meji zavrnili migrante, ki bi želeli mejo prečkati brez ali s ponarejenimi dokumenti.
Kaj sta govorila Cerar in Merklova?
Kot omenjeno, se je Cerar danes mudil v Berlinu, kjer se je srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Glavna tema njunih pogovorov je bila migracijska kriza.
Kot je po srečanju povedal Cerar, sta se strinjala, da se mora Evropa še naprej truditi za skupno rešitev tega vprašanja, da je treba to vprašanje reševati v državah izvora, se pravi v Siriji, Libiji in drugod, in da je treba bolje zavarovati zunanje meje EU.
Merklovo je seznanil s predlogom, ki ga bo v prihodnjih dneh posredoval tudi drugim kolegom iz evropskih držav, kako učinkovito pristopiti k rešitvi migracijske krize na balkanski in srednjeevropski poti. Če tega problema ne bomo rešili v prihodnjih tednih ali mesecih, se nam obeta zelo huda kriza, ki lahko pomeni novo postavljanje zidov med evropskimi državami in posledično tudi razkroj EU, je opozoril.
Predlagal je okrepitev obalne straže in delovanja evropske agencije za zunanje meje Frontex za pomoč Grčiji. "Grčija je v zelo težki situaciji. Mislim, da si zasluži večjo pomoč," je dejal. Kljub njenim naporom bi morale vse evropske države tja poslati svoje policijske in druge enote za zavarovanje zunanje meje unije, je predlagal. Drugi del njegovega predloga predvideva zaustavljanje nezakonitih migracij na makedonsko-grški meji. Zato bi po njegovih besedah morale evropske države tudi v Makedonijo napotiti pomoč, če jo bo ta država sprejela. Kot je pojasnil, bi bila to druga linija varovanja evropske meje pred nezakonitimi migracijami, tistim, ki potrebujejo zaščito, pa bi bil še naprej omogočen vstop. "Če bi ta predlog uresničili, bi lahko zelo hitro in učinkovito balkansko pot v tolikšni meri onemogočili, da bi se stvar normalizirala," je prepričan. V tem primeru bi po njegovih besedah lahko odstranili tudi ograjo na slovensko-hrvaški meji.
Kot je opozoril, bodo v nasprotnem primeru posledice hude. Meja med Nemčijo in Avstrijo se namreč počasi oži, to se lahko zgodi tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo, je dejal Cerar. Merklova mu je sicer zagotovila, da Nemčija meje ne bo zaprla, vendar je dejstvo, da se na terenu že zavrača ljudi, ki nimajo ustreznih dokumentov.
"Če moj predlog ne bo sprejet, bo morala Slovenija storiti isto, kar pomeni, da bo morala preprečevati vstop na svoji meji s Hrvaško," je pojasnil. "Ne moremo si dovoliti, da bi se v nekaj dneh v Sloveniji znašlo več 10.000 beguncev, za katere ne moremo ustrezno poskrbeti in ki bi se utegnili celo razpršiti po Sloveniji. To bi bila za njih humanitarna kriza, za Slovenijo pa lahko tudi varnostna." Tega Slovenija po Cerarjevih besedah ne bo dovolila, zato bo na meji odločno ukrepala, če bo potrebno.
"Na mejah Evrope so milijoni ljudi, ki čakajo na vstop, mnogi iz varnih držav. Ne gre za prosilce za azil, za tiste, ki so v resnični stiski, pač pa za migrante, ki so lahko tudi v stiski, a jim je treba pomagati v državah izvora ali bližje njihovemu kulturnemu okolju," je prepričan Cerar. "Kajti če bo preveč teh ljudi prišlo Evropo, že vidimo, da se pojavljajo hudi problemi zaradi kulturnih razlik, hitra integracija ni možna, zato moramo stvar spraviti v normalne okvire," je še poudaril.
"Mini schengen ni rešitev"
Nizozemska, ki je ta mesec prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, si bo prizadevala za rešitev begunske krize z vsemi 28 članicami unije in vsemi 26 članicami schengenskega območja, pa je v pogovoru za STA poudaril nizozemski veleposlanik v Ljubljani Bart Twaalfhoven. V t. i. mini schengnu, o katerem se zadnje čase govori v EU, pa ne vidi rešitve.
"Vemo, kako pomembno je, da se izzivov lotijo vse države članice skupaj. Ideja mini schengna vsekakor ni rešitev za to krizo," je izpostavil glede možnosti oblikovanja skupine znotraj EU, v kateri bi bile Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija.
Dodal je, da si Nizozemska, ki uniji tokrat predseduje že dvanajstič, zato prizadeva za rešitev z vsemi. "Zato potrebujemo solidarnost in občutek enotnosti vseh članic. Prepričani smo, da je to na koncu edina rešitev za to krizo," je dejal.
"Če nekatere članice EU začnejo delati po svoje, je to delitev, celo začetek bankrota dela unije," je ocenil veleposlanik. Zato, kot je dodal, razume strah in občutek izključenosti, ki se v zvezi z mini schengnom pojavlja v Sloveniji.
Veleposlanik ne dvomi, da bo ves čas predsedovanja prevladujoča tema prav begunska kriza. Po njegovih besedah namerava nizozemsko predsedstvo v ospredje postaviti migracije, azil in varnost. Pri tem si bo prizadevalo za boljše sprejemanje tistih, ki bežijo pred vojnami. "Potrebujemo skupno azilno strategijo, skupen postopek vračanja tistih, ki nimajo pravice biti v EU, obenem pa se moramo lotiti tudi vzrokov za begunstvo," je prepričan.
KOMENTARJI (531)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.