Ciprski finančni minister Vasos Shiarly meni, da njegovi državi po vzoru Španije v zameno za morebitno evropsko pomoč pri dokapitalizaciji bančnega sektorja ne bi bilo treba izvajati strogih varčevalnih ukrepov. Ker morajo banke sveži kapital zbrati do 30. junija, se sicer državi precej mudi.

Shiarly je v ponedeljek zvečer ponovil, da rešilna pomoč držav z evrom ostaja ena od možnih rešitev za dokapitalizacijo bančnega sektorja, ki je močno izpostavljen do Grčije. Druga možnost bi bila posojilo s strani kake druge države.

Ciprski finančni minister je sicer izrazil prepričanje, da ima država "dobre možnost za zagotovitev ugodnih pogojev" v zameno za finančno pomoč, saj ima v primerjavi z drugimi članicami EU nizek javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. "Optimističen sem, da si lahko v primeru, da zaprosimo za pomoč iz mehanizmov območja evra, zagotovimo ugodne pogoje. A morate razumeti, da je to stvar, o kateri se moramo pogovarjati in pogajati, " je dejal Shiarly.

(Foto: Thinkstock)

Ciprski državljani so zaskrbljeni, da bi obračanje po pomoč k Evropi pomenilo zavezo k strogim varčevalnim ukrepom, kot je bilo to v primeru Grčije in Portugalske. Prav tako je država močno zainteresirana za obrambo svojega nizkega, 10-odstotnega davka na kapitalske dobičke, ki močno podpira domače gospodarstvo.

Ciper išče predvsem 8,1 milijarde evrov, s katerimi bi dokapitaliziral drugo največjo banko Cyprus Popular Bank. Omenjena banka je med vsemi ciprskimi najbolj izpostavljena do Grčije in je zaradi nedavnega delnega odpisa grškega dolga utrpela hude izgube.

Ciprska vlada je minuli mesec s ciljem pomagati pri dokapitalizaciji banke s sredstvi zasebnih vlagateljev zagotovila za 1,8 milijarde evrov jamstev, vendar pa bo, če banki ne bo uspelo najti vlagateljev, prisiljena dokapitalizacijo izvesti sama. Skupaj bi morala za potrebe bančnega sektorja zagotoviti sredstva v višini desetine ciprskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Ciprsko finančno ministrstvo napoveduje, da se bo obseg domačega gospodarstva letos zmanjšal za 0,5 odstotka, Evropska komisija pa, da bo padec 0,8-odstoten. Znižanja bonitetnih ocen so državo efektivno odrezala od kapitalskih trgov, letošnje leto pa bo preživela tudi s pomočjo ruskega posojila. Sicer je vlada trdno odločena, da javnofinančni primanjkljaj letos ohrani pod 2,5 odstotka BDP. Z namenom dosega tega cilja napoveduje tudi nove varčevalne ukrepe in zvišanja davkov.