Tujina

Cunami, ki je terjal 250.000 življenj

Džakarta, 26. 12. 2009 08.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Pred natanko petimi leti je cunami sejal smrt na jugovzhodu Azije. Voda je rušila vse pred sabo, povzročila je ogromno gmotno škodo in vzela dom skoraj dvema milijonoma ljudem.

Poklon žrtvam cunamija na Tajskem
Poklon žrtvam cunamija na Tajskem FOTO: Reuters
Če bi pred petimi leti že obstajal sistem za zgodnje obveščanje o nevarnosti cunamijev, bi bile posledice verjetno precej manj dramatične. Za prebivalce Aceha časa resda ni bilo veliko, a na Šrilanki, Tajskem in v Indiji bi lahko rešil na tisoče življenj.

A dobro leto dni tak sistem sedaj vendarle že deluje. In glede na to, da leži Indonezija na stiku velikih tektonskih plošč, bo zagotovo slej ko prej na preizkušnji, ali lahko prepreči tragedijo, podobno tisti izpred petih let.

Na obalah Indonezije je bilo postavljenih kakih 140 merilnih postaj, na bližnjih otokih merilci vodostajev, posebni širokopasovni seizmometri beležijo jakosti in epicentre potresov, manometri in z GPS opremljene boje pa sredi oceana merijo višino valov. Jedro sistema je posebej v ta namen razvita programska oprema, ki se na osnovi na ta način zbranih podatkov in ob upoštevanju še vrste drugih faktorjev odloči, ali sprožiti alarm za nevarnost ali ne.

Pred natanko petimi leti, dan po božiču leta 2004, je Indonezijo najprej stresel silovit potres, dobro uro kasneje pa je med turisti z vsega sveta priljubljene plaže zalil uničujoč cunami. Vodna masa je globoko v notranjost rušila vse pred sabo in terjala skupno kakšnih 250.000 življenj. Cunami je povzročil tudi ogromno gmotno škodo in vzel dom skoraj dvema milijonoma ljudem.

Številne spominske slovesnosti

Ljudje po vsej Aziji so se danes z žalnimi slovesnostmi in molitvami spomnili žrtev.

V pokrajini Aceh na indonezijskem otoku Sumatra je danes dan molitve in spomina. V Acehu, kjer je pred petimi leti umrlo najmanj 168.000 ljudi, molitve potekajo v mošejah in na pokopališčih. Indonezijski podpredsednik Boediono je žalno molitev vodil v pristanišču mesta Ulee Lheu.

Na Šrilanki, kjer je cunami terjal 45.000 smrtnih žrtev, so obletnico tragedije obeležili z dveminutnim molkom. Tamkajšnji radio in televizija sta ob 9.25 po lokalnem času (4.55 po srednjeevropskem), ko je pred petimi leti udaril uničujoči val, prekinila program.

Na Tajskem, kjer je val vzel okoli 8000 življenj, se je več tisoč ljudi v najbolj prizadeti pokrajini Phang-Nga severno od turističnega kraja Phuket na mrtve spomnilo z darovanjem v budističnih templjih.

Cunami je pred petimi leti 12.000 smrtnih žrtev zahteval tudi Indiji, več sto življenj pa je terjal celo na Afriškem rogu. Žrtve so sicer prihajale iz okoli 50 držav po vsem svetu, saj so bili med njimi številni turisti.

Potek dogodkov: Najhujši potres v zadnjih 40 letih

Umrlo je okoli 250.000 ljudi.
Umrlo je okoli 250.000 ljudi. FOTO: Reuters
Njeni trije otroci so umrli usodnega 26. decembra 2004.
Njeni trije otroci so umrli usodnega 26. decembra 2004. FOTO: Reuters/STA

Jakost potresa, ki je jugovzhod Azije stresel okoli 8. ure zjutraj (2. ure ponoči po srednjeevropskem času), naj bi bila po prvih meritvah 6,4 po Richterjevi lestvici. Kasneje se je izkazalo, da je bila precej več in naj bi na omenjeni potresni lestvici celo presegla deveto stopnjo. To je bil najhujši potres v zadnjih 40 letih. Epicenter potresa je bil v Indijskem oceanu, kakih 150 kilometrov od Sumatre.

Po potresu se je v Indijskem oceanu izoblikoval silovit cunami z do deset metrov in več visokimi valovi. Sistema, ki bi ljudi opozoril na nevarnost cunamija, takrat še ni bilo. Prve so bile na udaru obale province Aceh na severu Sumatre, ki so bile že tako ali tako opustošene od tri desetletja trajajoče državljanske vojne.

V zelo kratkem času je bilo samo v Acehu izgubljenih več kot 160.000 življenj. V opustošeni vasi Lampuk, katere fotografije so kmalu obkrožile svet, je umrl vsak peti vaščan. Ko se je val, ki je z zemljo zravnal območje kar sedem kilometrov globoko v notranjost, umaknil, je stala le še tamkajšnja mošeja.

Cunami pa se ni ustavil na obalah Indonezije. Potoval je naprej po Indijskem oceanu in dobri dve uri po potresu dosegel tudi Šrilanko. Na Šrilanki je bila hudo prizadeta predvsem najpomembnejša gospodarska veja – turizem. Podobno velja za Tajsko, kjer so bile uničene med zahodnimi turisti priljubljene destinacije, kot so Phuket, Khao Lak in otočje Phi Phi.

Veliko opustošenje je nastalo tudi v Indiji, predvsem na jugu v obalni metropoli Chennai v zvezni državi Tamil Nadu ter na Andamanskih in Nikobarskih otokih. Čeprav je cunami za pot do Indije potreboval kar tri ure in več, je bilo število žrtev visoko.

Obnova opustošenih območij

Škoda naj bi dosegla skoraj deset milijard dolarjev, čeprav točne številke nikoli ne bodo znane. Mednarodna skupnost je dala za obnovo prizadetih območij na razpolago več kot 13 milijard dolarjev, od tega je bilo kakih osem milijard dejansko porabljenih.

Indonezijska agencija za obnovo po cunamiju je s približno sedmimi milijardami dolarjev med drugim zgradila 140.000 novih domov, 1759 šol, 363 mostov in 13 letališč. Večino materialne škode so tako do danes pospravili in obnovili, čeprav so obnovo spremljale številne napake, veliko denarja pa je izginilo neznano kam. A psihološke in čustvene rane preživelih v Acehu in drugje ostajajo in se verjetno nikoli ne bodo povsem zacelile.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

nekdo...
26. 12. 2009 11.10
Georgije ni oseba ne, niti nima možganov... Pa vendar ni smet! Vsaj ne bi nam smela bit! Pa večina razmišlja o njej kot o smeti in ne kot o planetu, ki nas hrani in nam daje možnost živeti! Da pa prenaseljenost in preveliki posegi ne vplivajo na premikanje tektonskih plošč pa jaz pač ne verjamem!
pbx
26. 12. 2009 10.55
Georgije 26.12.2009, 10:37 0 @nekdo...: 1. zemlja ni oseba ki se odloča kaj bo počela 2. človek nima absolutno nobenega vpliva na premikanje tektonskih plošč in potrese Z nečim definitivno vpliva, ne moreš mirno reči "NE".
Feels_good_man
26. 12. 2009 10.37
+1
@nekdo...: 1. zemlja ni oseba ki se odloča kaj bo počela 2. človek nima absolutno nobenega vpliva na premikanje tektonskih plošč in potrese
nekdo...
26. 12. 2009 09.57
+0
Nažalost se bo vse bolj pogosto dogajalo, da se bo Zemlja hotela očistit sama, enostavno zato ker na s je preveč in z njo ne znamo ravnati.