Ribič rešil 47 utapljajočih, potem so mu reševanje prepovedali: Morje je bilo polno ljudi, ki vpijejo na pomoč

Medtem so ob otoku Lampedusa danes nadaljevali z iskanjem trupel nesrečnih migrantov iz Somalije in Eritreje, katerih ladja se je potopila v četrtek manj kot kilometer stran od obale Lampeduse, potem ko je na njej najprej izbruhnil požar, zdaj pa leži dobrih 40 metrov globoko, so reševalci in oblasti tarča resnih obtožb.

Ribiči, ki so na kraj tragedije prišli prvi, jih obtožujejo medlega odziva. Da so prišli na kraj, le malo oddaljen ob obale, naj bi trajalo 40 minut, poleg tega naj bi še tistim ribičem, ki so se odločili, da bodo ignorirali stroge migrantske zakone in pomagali nesrečnikom, prepovedali reševanje.

Obalna straža kaj takšnega zanika, britanski Guardian pa je objavil posnetek ribiča, ki pravi, da so na krov njegove ladje potegnili 47 ljudi, rešili pa bi jih še veliko več, če bi le lahko. Obalna straža naj ne bi želela na svoje plovilo vkrcati rešenih in ribiški ladji omogočiti nadaljevanje reševanja. "55 nas je bilo na krovu, oni pa so zavrnili pomoč, ker to ni "po protokolu". Ko sem rekel, da bom očitno moral rešene odpeljati v pristanišče, so samo rekli, da naj naredim, kar pač moram," je dejal pretresen ribič, ki mu ni preostalo drugega, kot da odpluje. "Ne vem, če si lahko predstavljate, da vidiš, kar sem videl jaz. Morje, polno ljudi, ki vpijejo na pomoč. Lahko bi jih bili rešili," pravi.

Nadaljevali iskanje

Reševalci so medtem tudi danes nadaljevali iskanje več kot 200 še vedno pogrešanih po četrtkovi nesreči ladje, na krovi katere je bilo okoli 500 potnikov.  Doslej so našli 181 trupel, od tega samo danes 70,  medtem ko so 155 ljudi v četrtek rešili.

Poziv k reformi imigracijske zakonodaje

Lampeduso je v minulih dneh obiskalo več visokih predstavnikov italijanske države, med drugim notranji minister Angelino Alfano, danes pa še ministrica za priseljevanje Cecile Kyenge.

Ta je za dnevnik Corriere della Sera že pred obiskom napovedala, da bo Italija občutno povečala število mest v centrih za begunce. Teh je sedaj okoli 8000, ministrica pa jih želi podvojiti ali celo potrojiti na 24.000.

Obenem je Kyengejeva pozvala k reformi imigracijske zakonodaje, po kateri je sedaj vsak prebežnik osumljen kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja in mu grozi več tisoč evrov denarne kazni in celo zapor. Kazen grozi tudi vsem, ki prebežnikom kakorkoli pomagajo pri prihodu v državo - tudi če jih le rešijo s potapljajoče se ladje.

Kot je opozorila ministrica, imigracijski zakoni ne smejo biti kaznovalni. "Tok priseljevanja se je bistveno spremenil. To moramo razmeti in spremeniti zakone," je poudarila in pojasnila, da so včasih v Italijo prihajali predvsem t.i. ekonomski begunci, medtem ko gre sedaj predvsem za begunce, ki bežijo pred vojnami in pregonom.

Poleg tega pa je sporen tudi zakon iz leta 2002, poimenovan po nekdanjemu predsedniku italijanske poslanske zbornice Gianfrancu Finiju ter ustanovitelju desničarske Severne lige Umbertu Bossiju, ki sta najbolj "zaslužna" za njegovo sprejetje. Spremembo tega zakona je že napovedal italijanski premier Enrico Letta. Letta je sicer danes napovedal, da bo Lampeduso v sredo obiskal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Zakon med drugim določa, da lahko migranti iz držav, ki niso članice EU, za dovoljenje za bivanje v Italiji zaprosijo le, če so že pred prihodom v državo pridobili pogodbo o delu. Če delo predčasno izgubijo, morajo Italijo zapustiti, še določa zakon. Časovno neomejeno dovoljenje za bivanje lahko pridobijo šele po najmanj šestih letih v državi.