Drugi znani primer polidentičnih dvojčkov

Štiriletna deklica in deček iz Avstralije sta po materini strani identična, vendar pa si delita le del očetovega DNK-ja. Genetsko ju to vmešča med enojajčna in dvojajčna dvojčka.

Profesor Nicholas Fisk, vodja ekipe, ki je v porodnišnici skrbela za mamo in dvojčka, je dejal, da je polidentičnost dvojčkov odkril že med nosečnostjo. To je prvič, da so razvoj takšnih dvojčkov lahko spremljali še pred rojstvom, poroča BBC.

"Ultrazvok, ki smo ga izvedli v šestem tednu nosečnosti, je pokazal, da bodoča mama pričakuje identična dvojčka," je povedal Fisk ter dodal, da so šele pri ultrazvoku, ki so ga izvedli v štirinajstem tednu nosečnosti, ugotovili, da sta spola dvojčkov različna.

Identična ali enojajčna dvojčka nastaneta, ko se eno jajčece po oploditvi razdeli na dva dela in tako ustvari dva zarodka. Takšna dvojčka imata enak spol, po videzu sta si enaka, prav tako pa si delita tudi enak genetski zapis.

Neidentična ali dvojajčna dvojčka pa nastaneta, ko sta oplojeni dve jajčeci. Takšni dvojčki si po videzu niso nič bolj podobni kot drugi sorojenci, razlikujeta pa se lahko tudi po spolu. Dvojajčni dvojčki so pogostejši kot enojajčni.

V primeru pol-identičnih dvojčkov znanstveniki predvidevajo, da je bilo eno jajčece istočasno oplojeno z dvema različnima spermijema, potem pa se je ločilo na dva dela. Takšen zarodek ima za razliko od običajnega eno kromosomsko skupino več – skupaj tri kromosomske skupine. Raziskovalci pravijo, da tri kromosomske skupine navadno niso združljive z življenjem in zato ponavadi takšni zarodki ne preživijo.

Prvi primer polidentičnih dvojčkov so zabeležili leta 2007 v ZDA. "Redkost polidentičnih dvojčkov pomeni, da ne moremo opraviti splošnih rutinskih testov," je pomembnost odkritja pozdaril Fisk.