Egipčani poskušajo ustaviti dražbo kipa Tutankamona v Londonu

Gre za rjav kremenov kip, ki upodablja faraona Tutankamona kot boga Amona. Amon, kar pomeni nevidni, je sončni bog, bolje poznan kot Ra, in eden izmed najpomembnejših božanstev v egipčanski mitologiji. V različnih obdobjih je bil čaščen tudi kot bog plodnosti Amun. Prepoznavna krona, ki krasi glavo kipa, je del značilne Amonove ikonografije. Star več kot 3000 let je ta kip del ene izmed najbolj prestižnih zasebnih zbirk egipčanske umetnosti.

Tutankamon je bil star devet let, ko je postal faraon, vladal pa je v letih od 1333 do 1232 pred našim štetjem kot eden izmed zadnjih kraljev 18. dinastije. To obdobje velja za zlato dobo antičnega Egipta – ne le zaradi kulturnega vpliva, ampak tudi zaradi neprimerljive lepote in kvalitete umetnosti, ki so jo takrat ustvarili.Tutankamon je eden izmed najbolj slavnih faraonov zaradi odkritja njegove še nedotaknjene grobnice v Dolini kraljev leta 1922.

Egipčanske oblasti od avkcijske hiše Christie's zahtevajo, da dokažejo, da je ta kip državo zapustil legalno. "Naredili bomo vse, da nemudoma ustavimo to dražbo," je dejal dr. Mostafa Vaziri, vodja egipčanskega odbora za starodavne umetnine. "Govorili bomo z egipčanskim zunanjim ministrom in našim veleposlanikom v Londonu, da bi to ustavili, ker moramo preveriti." Prepričani so namreč, da je bil kip ukraden iz tempeljskega kompleksa Karnak, ki leži v mestu Luksor na jugu Egipta. Dr. Zahi Havas, nekdanji egipčanski minister za antikvitete, je prepričan, da je kip državo zapustil leta 1970. "Ne verjamem, da imajo v hiši Christie's papirje, ki bi dokazovali, da je kip Egipt zapustil legalno, to je nemogoče. Vrniti ga morajo v Egipt," je odločen Hawass. Dr. Šaaban Abdel-Gavad, vodja oddelka proti tihotapljenju na ministrstvu za antikvitete, je dejal, da preučujejo dokumente avkcijske hiše, da bi lahko primerno ukrepali.

Egipt je sicer okrepil svoj boj proti prodaji relikvij, ki so bile ukradene. Nadzorujejo strani avkcijskih hiš, da bi videli, če se pojavijo kakšni zakladi, ki so jih iz države odnesli desetletja pred tem. "Če je dokazano, da je kakršen koli kos državo zapustil nezakonito, se sprožijo postopki pri Interpolu v koordinaciji z egipčanskim ministrstvom za zunanje zadeve, da zagotovimo njegovo vrnitev. Ne bomo dovolili, da prodajajo našo dediščino," je dejal Abdel-Gavad.

V Christie's trdijo, da so ta kos dobili od Heinza Herzerja, prodajalca umetnin iz Münchna, leta 1985. Pred tem ga je imel v lasti Joseph Messina, avstrijski prodajalec umetnin, ki se je do kipa dokopal med letoma 1973 in 1974 od princa Wilhelma von Thurna und Taxis, ki je imel kip v lasti že pred 1960.

Predstavnica družbe Christie's je stopila v bran prodaji in dejala, da antičnih relikvij ne morejo slediti skozi tisočletja. "Zelo je pomembno, da ugotovimo nedavno lastništvo in kdo ima pravico do prodaje, kar smo seveda storili. Nikoli na prodajo ne bi dali objekta, glede katerega bi imeli dvome o lastništvu," je dejala. Razlagajo tudi, da so pred prodajo kip pogosto razstavljali in da je avkcijska hiša obvestila egipčansko ambasado v Londonu pred prodajo. "Christie's strogo upošteva bilateralne dogovore in mednarodne zakone, prav tako pa spoštujemo kulturno lastništvo in dediščino," še pojasnjujejo.

Vaziri pa odgovarja: "Rečejo lahko, kar koli želijo. Ampak videl sem sliko glave, ki je na prodaj, in moramo preveriti. Če se lahko dokopljemo do boljših fotografij, lahko z večjo gotovostjo rečem, če je podobna tisti iz Karnaka."