Euskadi Ta Azkatasuna - začetki
Euskadi Ta Azkatasuna, kar v baskovskem jeziku pomeni Svobodna Baskija, je bila ustanovljena v 60-ih letih prejšnjega stoletja kot študentsko gibanje, ki je nasprotovalo represivni politiki takratnega španskega diktatorja Generala Franca. Francov režim je baskovsko gibanje prepovedal, prepovedana je bila uporaba baskovskega jezika, veliko baskovskih intelektualcev pa je bilo zaprtih in mučenih zaradi njihovega političnega in nacionalnega prepričanja.
Po Francovi smrti se je status Baskije v Španiji korenito izboljšal, saj je dobila lasten parlament in policijo, ima pa tudi avtonomen šolski in davčni sistem. Kljub dokaj visoki avtonomiji pa se Eta bori za popolno neodvisnost Baskije.
V tridesetih letih je ta boj zahteval že več kot 800 žrtev, največ pripadnikov španske policije in civilne garde, pa tudi civilistov, predvsem španskih pa tudi baskovskih politikov, ki so nasprotovali Etinim ciljem.
V zadnjih letih je teroristična dejavnost Ete v zatonu, tako da so nekateri že dvomili, da organizacija v resnici še obstaja. V poznih 70-ih letih so namreč pripadniki Ete ubili tudi do 100 ljudi na leto, lani pa so bili v njihovih akcijah ubiti trije ljudje.
ETA danes
Današnja Eta naj bi največ podpore dobivala iz Francije, odkoder vsako leto iz tamkajšnjih baskovskih območij prihaja v Španijo več sto mladih ljudi, ki jih Eta novači kot prostovoljce za izvajanje terorističnih akcij.
Francoska in španska policija si prizadevata omejiti Etino dejavnost, v Španiji pa so prepovedali delovanje političnega krila Ete, stranko Herri Batasuna, saj je bila preveč tesno povezana z oboroženo frakcijo.
Tudi v sami Baskiji podpora Eti upada. Razloge za to je moč iskati tudi v dejstvu, da je drugim baskovskim političnim strankam uspelo doseči veliko ciljev po nenasilni poti, pa tudi v splošnem občutku, ki ga kažejo ankete, češ da Eta ne deluje več v skladu z javnim mnenjem. To se je proti Eti obrnilo leta 1997, ko so člani organizacije ugrabili 29-letnega politika vladajoče Ljudske stranke, Miguela Angela Blanca. V zameno za njegovo izpustitev so od španskih oblasti zahtevali, da iz zaporov izpustijo 460 zapornikov. Madrid je njihove zahteve zavrnil. Blanca so kmalu zatem našli dvakrat ustreljenega v glavo, kmalu zatem pa je umrl v bolnišnici. Dogodek je izzval splošne demonstracije po vsej Španiji, na katerih so protestniki od Ete zahtevali konec nasilja. Štiridnevnih demonstracij se je udeležilo več kot šest milijonov ljudi, tudi v Baskiji. Takrat so nasilje obsodili tudi nekateri vidnejši posamezniki, ki so Eto dotlej podpirali.
Leto kasneje je Eta tudi uradno razglasila trajno premirje. Vendar pa to ni dolgo trajalo. Konec leta 1999, ko je španska vlada zavrnila razpravo o neodvisnosti Baskije, je Eta uradno preklicala premirje. Španija vseskozi zavrača začetek kakršnih koli pogajanj s teroristično baskovsko organizacijo, dokler se ta ne bo uradno odpovedala nasilju kot sredstvu za doseganje ciljev.
Nasilje se nadaljuje
Nihče natančno ne ve koliko pripadnikov ima Eta, španske oblasti pa ocenjujejo, da je aktivnih pripadnikov, ki izvajajo teroristične akcije, okoli 30. Vsi naj bi bili izurjeni v ubijanju in ravnanju z eksplozivi, za opravljanje svojih nalog pa naj bi bili tudi plačani. Španske varnostne sile domnevajo, da delujejo v skupinah po štiri.
Najhujši napadi Ete
V napadih ETA je bilo v zadnjih 35 letih ubitih več kot 800 ljudi. Če za terorističnimi napadi 11. marca v Madridu stoji ETA, je to njen najhujši napad doslej.
julij 2003: bombni napad v mestih Alicante in Benidorm, 13 ranjenih. Nekaj dni za tem eksplozija na letališču Santander;
januar in februar 2000: eksplozija avtomobila bombe v Madridu in v baskovski prestolnici Vitorii;
junij 1998: bomba v avtomobilu je ubila svetnika ljudske stranke Manuela Zamarrena;
julij 1997: ETA je ugrabila in ubila baskovskega svetnika Miguela Angela Blanca;
junij 1987:v napadu na veleblagovnico v Barceloni je bilo ubitih 21 ljudi;
1980: v najbolj krvavem letu Ete je bilo ubitih 118 ljudi;
december 1973: umor predsednika vlade admirala Luisa Carrera Blanca.
