Makedonija je na svoji strani meje z Grčijo pripravljena zaustaviti tok migrantov

Prihodnji tedni bodo za reševanje migrantske krize ključni, države severno od nas začenjajo razmišljati o tem, da bi omejile dotok migrantov, in to je močan razlog, da se zadeve lotimo zelo resno, je dejal premier Miro Cerar.

Opozoril je, da je Slovenija dolžna varovati schengensko mejo ter jo učinkovito nadzirati. "To pomeni, da bomo morali v prihodnjih tednih in mesecih nadzor še okrepiti, še zlasti, ker so se kapacitete držav, ki so nad nami, bistveno zmanjšale," je dejal. Napovedal je, da se bo Slovenija ustrezno odzvala na namero Avstrije, da omeji pritok migrantov, saj ne more pristati na to, da bi se v njej naenkrat zaustavilo veliko število beguncev.

Cerar je opozoril še na problem ksenofobije, tako v Evropi kot v Sloveniji. "Nikakor ne sme prevladati prepričanje, da so migranti avtomatično nevarni ali teroristi, veliko ljudi prihaja iz resnične stiske, nekateri v strahu za golo življenje," je dejal. Nerazumljivo pa se mu zdi tudi, da poskušajo nekateri z migrantsko krizo nabirati politične točke.

Makedonija pripravljena zaustaviti tok migrantov

Da bo Avstrija zaprla mejo, je jasno tudi po današnjem obisku avstrijskega zunanjega ministra v Makedoniji. Ta je pripravljena na svoji meji z Grčijo zaustaviti tok migrantov. Kot tranzitna država bo čez svojo mejo spustila le toliko migrantov, kolikor jih bodo sprejele severnejše države EU, je danes po srečanju z avstrijskim kolegom Sebastianom Kurzem dejal makedonski zunanji minister Nikola Poposki.

"Ukrepi, ki jih bomo sprejeli, bodo zrcalna slika tistega, kar bosta storili Nemčija in Avstrija," je poudaril Poposki. "Toliko migrantov, kot jih bodo države EU želele sprejeti, toliko jih bomo spustili noter," je zatrdil makedonski minister.

Ob tem je pripomnil, da bodo migrante obravnavali humano, a da bodo makedonske oblasti zagotavljale tudi varnost svojih državljanov. Na meji z Grčijo pa bo za migrante odprt samo en mejni prehod, na katerem jih bodo registrirali.

Poposki je še izrazil hvaležnost za podporo evropskih držav, tudi Avstrije, pri zaščiti makedonske meje. "Potrebujemo osebje, ki nosi uniformo in lahko sprejema varnostne ukrepe," je povedal makedonski minister. Kurz je ob tem poudaril, da bo pri mejnem nadzoru vsekakor glavno besedo imela Makedonija.

"Makedonija mora biti pripravljena popolnoma zaustaviti tok, saj je prva država za Grčijo," je dejal Kurz in dodal, da je dolžnost Avstrije, da Makedoniji pomaga pri varovanju meje, saj bi lahko Skopje enostavno naredilo isto kot Atene, ki spuščajo migrante naprej.

Grčiji postavili ultimat

Grčija ima en mesec časa, da pripravi akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti, v treh mesecih pa mora poročati o izvajanju tega načrta. Resne pomanjkljivosti so ugotovili schengenski strokovnjaki ob pregledu razmer novembra lani.

EU med drugim od Grčije pričakuje izboljšanje postopkov registracije, vzpostavitev učinkovitega sistema obalnega nadzora na celotni meji s Turčijo in zagotovitev ustreznih nastanitvenih zmogljivosti za osebe, ki čakajo na konec procesa registracije.

Članice so ob potrditvi priporočil med drugim izpostavile, da obstaja resna nevarnost za delovanje schengenska območja kot celote ter da težave Grčije vplivajo na celotno EU in da jih je treba rešiti skupaj.

Po treh mesecih bodo strokovnjaki znova ocenili razmere na grško-turški meji. Če država ne bo ustrezno ukrepala, lahko komisija predlaga uporabo skrajne možnosti - uvedbo do dveletnega nadzora na delu ali po celotni notranji meji ene ali več članic.

Merklova pripravljena na dodatno pomoč Turčiji za begunce

Nemška kanclerka Angela Merkel je Turčiji zagotovila pripravljenost držav EU, da sprejmejo dodatne begunce, če obljubljena evropska finančna pomoč ne bo zadostovala. A najprej mora Turčija drastično zajeziti nezakonite migracije v Evropo, je Merklova povedala po srečanju s poljsko premierko Beato Szydlo.

Če plačilo treh milijard evrov finančne pomoči za oskrbo beguncev na turškem ozemlju ne bo zadostovalo, bi lahko skupina držav EU prostovoljno izrazila pripravljenost, da sprejme dodatne begunce, je dejala Merklova. A je ob tem opozorila, da je treba najprej zajeziti oz. ustaviti nezakonite migracije na mejah med Turčijo in EU, še posebej čez Egejsko morje.

Merklova je poudarila, da bi bilo sprejemanje teh dodatnih beguncev prostovoljno in ne na podlagi "stalnega porazdelitvenega mehanizma". Szydlova je na skupni novinarski konferenci z Merklovo poudarila, da želi Poljska igrati aktivno vlogo pri reševanju migrantske krize v Evropi, a ne bo pristala na obvezne kvote za sprejem prosilcev za azil.

UNHCR evropske voditelje poziva k večji solidarnosti

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce UNHCR je voditelje srednje Evrope pozval, naj pokažejo večjo solidarnost z begunci, ki iščejo zatočišče, ker so jih izredne razmere pognale v beg od doma.

"Razumemo, da je javnost zaskrbljena, a treba je dati priložnost relokaciji in integraciji teh ljudi. S tem bomo preprečili tihotapljenje in preprodajo," je povedal vodja regionalnega predstavništva za srednjo Evropo Montserrat Feixas Vihe. "Čas je, da voditelji postavijo zgled drugim in se zavežejo, da bodo pomagali družinam, ki bežijo pred vojno. Čas je, da jim ponudijo varno zavetje in da v tej humanitarni krizi prenehajo biti zgolj opazovalci. Svet od njih pričakuje, da bodo pripomogli k reševanju življenj in povrnili upanje tistim, ki so izgubili vse," je še dodal.