ČASOVNICA: 90 let kraljice Elizabete II.

Pred natanko 90 leti, 21. aprila 1926, se je v Londonu vojvodu in vojvodinji yorški rodila prvorojenka, Elizabeth Alexandra Mary. Lilibet, kot so jo kmalu začeli klicati, je bila tretja v vrsti za prestol, a možnosti, da bo nanj dejansko sedla, so bile zgolj teoretične. Vse se je spremenilo, ko je njen stric kralj odstopil in mesto na prestolu prepustil bratu. Ta je postal kralj George VI., njegova hči pa je bila nenadoma postavljena pred dejstvo: nekoč bo kraljica. Očeta je nasledila februarja 1952, še preden je dopolnila 26 let, junija naslednje leto je sledilo uradno kronanje. Mlada princesa je postala kraljica Elizabeta II.  

V galeriji si lahko pogledate nekaj zanimivosti iz življenja kraljice Elizabete II.

Pri 90 letih je doslej najstarejša britanska monarhinja, ki je tudi najdlje na prestolu – več kot 64 let. Ne le britanskega, ima tudi svetovni rekord – nobena kraljica še ni vladala toliko časa. Leta 1947 se je poročila s princem Filipom, njun zakon traja že 68 let. Tudi v tem je presegla vse svoje predhodnike. V času njenega vladanja se je zamenjalo 12 premierjev. Ko je postala kraljica, je angleško vlado vodil Winston Churchill. Tony Blair se je takrat šele rodil.

Na prestol je sedla, ko si svet še ni opomogel od krvavih spopadov v drugi svetovni vojni. Velika Britanija, ki je iz vojne izšla kot zmagovalka, je bila še vedno velik imperij in ena od najmočnejših sil na svetu, a bila je v zatonu. Njene nekdanje kolonije so ena za drugo stopale po poti neodvisnosti.

Spreminjala se je tudi družba. V 50. letih so bile ločitve redke, rojstvo nezakonskega otroka pa nezaslišan škandal. Kdo bi si takrat mislil, da se bodo z ločitvami končali zakoni kar treh od kraljičinih štirih otrok. Televizija je šele začenjala svoj pohod, za večino ljudi je bil radio glavni "tehnološki" vir zabave, od interneta pa je svet ločilo še nekaj desetletij. Da, svet se je takrat spreminjal izjemno hitro, a niti približno s takšnim tempom kot dandanes.

In prav tu, pravijo poznavalci vsega kraljevega, je treba iskati razloge za veliko priljubljenost britanske monarhinje. V hitro spreminjajočem se svetu je ona stalnica. Z videzom hladne odločenosti opravlja svoje naloge, zvesta že skoraj pozabljenim družbenim normam. Te natančno določajo tudi odnos podanikov do kraljice. Prvič jo je treba nagovoriti z njeno veličanstvo, v nadaljevanju pogovora pa ji je dovoljeno reči gospa (ma'am). Ta pravila pa seveda ne veljajo za vse. Za osem vnukov in štiri pravnuke je preprosto – babi.

Ko smo že pri kraljičinih vnukih: ne William, najbolj naj bi ji bil pri srcu njegov najstarejši bratranec, sin princese Anne Peter Phillips.

Ko je septembra lani postala najdlje vladajoča britanska kraljica, so znova izmerili odnos javnosti do monarhije. Skoraj 70 odstotkov vprašanih je menilo, da je dobra za državo, približno enak odstotek  ljudi je prepričanih, da bo čez sto let Velika Britanija še vedno imela kralja ali kraljico. Ob jubilejih, ki se kar vrstijo, občudovanje Elizabete II. raste in z njo naklonjenost javnosti do krone.

Velik delež (nekateri trdijo, da levji) je k rastoči priljubljenosti monarhije doprinesel njen vnuk princ William s svojo mlado družino, ki jo Britanci naravnost obožujejo. Mnogi zato pričakujejo, da bo on nasledil kraljico, a vse novice, da je za svojega naslednika namesto sina že postavila vnuka, so se za zdaj izkazale za iz trte izvite.

Po razburkanih 80. in 90. letih, ko se je zdelo, da windsorski zakoni en za drugim plujejo na čeri, si je ostarela monarhinja v novem tisočletju torej vendarle lahko oddahnila. Nekaj, kar se je leta 1992, ki ga v govoru opisala kot annus horribilis (grozno leto), zdelo nedosegljivo. Marca je ločitev napovedal princ Andrew, že naslednji mesec se je princesa Anne tudi zares ločila (in se konec leta znova poročila), vse to pa je zasenčila "vojna zakoncev Wales". Tisto leto so Britanci izvedeli, da so v zakonu prestolonaslednika princa Charlesa in ljubljenke ljudstva princese Diane pravzaprav trije – spoznali so Camillo Parker Bowles. Kmalu je postalo jasno, da sta bila nezvesta oba, a podaniki so zamerili le enemu. Po skoraj celem letu pranja umazanega perila in objavljanja intimnih skrivnosti prestolonasledniškega para, je decembra odjeknila novica – uradno se ločujeta.

Da je bila mera polna, je konec leta požar opustošil windsorski grad. Ljudje niso želeli niti slišati, da bi za obnovo porabili davkoplačevalski denar in kraljica je morala pristati na to, da bo začela tudi sama plačevati davke.

Novo stoletje se je za kraljico začelo bolje. Najprej je sicer morala požreti dejstvo, da se njen prvorojenec princ Charles ne namerava odpovedati Camilli Parker Bowles. Leta 2005 sta se kraljičinemu nasprotovanju navkljub poročila, zvezo pa je nazadnje blagoslovila tudi sama kraljica. Tudi sicer je dobi kraljevih ločitev zdaj sledila doba kraljevih porok. Najbolj je odmevala poroka princa Williama in Catherine Middleton, 29. aprila 2011. Ne le Britanci, prenos dogodka so v živo spremljali po vsem svetu, priljubljenost monarhije pa je močno narasla. Ta se je še okrepila, ko je 9. septembra 2015 Elizabeta II. postala najdlje vladajoča britanska kraljica.