V štiridesetih letih delovanja najstarejšega satelitskega programa za globalno preučevanje Zemlje Landsat se je nabralo veliko osupljivih podob. Od posledic podnebnih sprememb, zaradi katerih se talijo ledeniki, do okrevanja narave po hudih požarih, vidne pa so tudi posledice hitrega širjenja mest v državah v razvoju. Ob obletnici so pri Nasi pripravili zbirko najzanimivejših dogodkov in njihov razplet v štiri desetletja dolgem časovnem obdobju.
Vulkanski izbruh na gori Sveta Helena v ameriški zvezni državi Washington
Izbruh se je zgodil 18. maja 1980, Landsat pa je zadnjih 32 let spremljal okrevanje območja. Znanstveniki so Sveto Heleno sicer začeli opazovati marca 1980, ko se je vulkan znova aktiviral s potresom z magnitudo 4,2 in začel spuščati paro. Na dan katastrofe pa je območje stresel potres z magnitudo 5,2, nato pa je sledil divji vulkanski izbruh.
Zaradi eksplozije se je vrh gore znižal za 400 metrov, gmota pa se je nato skotalila v dolino. Umrlo je 57 ljudi, zaradi velike naravne, na širokem območju je bil namreč uničen celoten ekosistem, in gmotne škode pa ta izbruh velja za najbolj uničujočega v dokumentirani zgodovini ZDA.
Veliki vzpon kitajske prestolnice
Peking je eno najstarejših, zdaj pa tudi eno najgosteje poseljenih mest. Ko se je projekt Landsat leta 1972 začel, je mesto štelo 7,9 milijona ljudi. Gospodarski razcvet, potem ko je komunistična vlada v sedemdesetih presedlala na tržno ekonomijo, je povzročil, da se je do leta 2010 populacija povečala na več kot 12 milijonov.
Nenadzorovana sečnja deževnega gozda
Landsat že 40 let spremlja tudi krčenje gozdov ob Amazonki. V Rondoniji na zahodu Brazilije je v tem času sečnja ustvarila vzorec ribje kosti. Najprej so sekali zaradi cestnih povezav, kasneje so gozd skrčili, da bi postavili farme. Ker se te ceste zajedajo globoko v gozd, nato pa se v vsako smer širijo posestva, znanstveniki opozarjajo, da je škoda za ekosistem tako še večja, kot če bi gozd skrčili na enem mestu ob njegovem robu.
Med letoma 1980 in 1992 so na tem območju letno posekali več kot 3000 km2 gozda, pozneje se je intenzivna sečnja začela na območjih Mato Grosso in Para. Kljub veliki sečnji je Brazilija še vedno domovina več kot četrtine svetovnega tropskega gozda. Tukaj drevesa in druge rastline poskrbijo za ogljikov dioksid v atmosferi, imajo pa zaradi vse večje onesnaženosti čedalje težje delo, čeprav je proces ključen za stabilno klimo.
Krčenje Aralskega jezera
V preteklosti je bilo to z 68.000 kvadratnimi kilometri površine eno od štirih največjih jezer na svetu, a se njegova površina stalno zmanjšuje že vse od leta 1960, predvsem zaradi preusmeritve obeh pritokov za namakanje. Voda tako sploh ne priteče več do jezera, če že, pa je pogosto zastrupljena s kemičnimi snovmi. Do leta 2007 se je jezero zmanjšalo na 10 odstotkov svoje prvotne velikosti in se razdelilo na tri dele.
Naftna katastrofa v Kuvajtu
Ko so se leta 1991 po izgubljeni vojni iraške sile umikale iz Iraka, so pri tem zažgale 650 naftnih vrelcev, zaradi česar je začela v Perzijski zaliv iztekati nafta. Gorelo je 10 mesecev, požare pa je gasilo nekaj manj kot 12.000 gasilcev iz 10 držav ob pomoči strokovnjakov iz 38 držav. Pri tem so uporabili tudi še netestirane tehnike gašenja, da bi vendarle obvladali požar. Posnetke projekta Landsat so takrat uporabljali za lociranje največjih gorišč. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v okolje stekla okoli milijarda in pol sodčkov nafte, med čiščenjem so odstranili okoli četrtino razlite nafte.
Taljenje ledenikov
Tudi taljenje ledenikov je trend, ki ga je Landsat spremljal vsa štiri desetletja. Med njimi je tudi ledenik Columbia na Aljaski. Posnetek kaže, da si je v času od leta 1986 do 2011 morska voda pot utrla na okoli 20 kilometrov območja, kjer je nekoč vladal led. Ledeniki sicer pokrivajo okoli 10 odstotkov Zemljine površine in zadržujejo okoli dva odstotka vse vode. Z njihovim taljenjem se dviga raven morja, kar ogroža tretjino sedemmilijardne svetovne populacije, ki živi ob obalah.
Požar v nacionalnem parku Yellowstone
Yellowstone je prvi nacionalni park na svetu, ustanovili so ga leta 1892. V poletnih mesecih leta 1988 se je del lepega parka spremenil v puščavo. Strele in človeška neprevidnost so namreč zanetile več požarov, ki jim je pri širjenju pomagal tudi zaradi suše izsušen teren. Z ognjem se je borilo 25.000 gasilcev, stroški gašenja pa so znašali 120 milijonov dolarjev. Kljub temu je požar, ki je izbruhnil 14. julija, dokončno pogasil šele dež, ki je začel padati 11. septembra. Škoda je bila ogromna, posnetki pa kažejo, da si narava tudi po več kot dveh desetletjih še ni opomogla.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.