Med okoli 1400 umetniškimi deli, ki so jih pred in med drugo svetovno vojno ukradli nacisti in so jih po naključju odkrili v Münchnu, so tudi doslej še neznane umetnine, je danes razkrilo tožilstvo. Slike so odkrili že leta 2012, tožilstvo pa opozarja, da se sooča z "zahtevno, kompleksno in dolgotrajno" preiskavo.
Med drugim so našli novega Chagalla
Med odkritimi deli so tudi doslej neznane slike umetnikov, kot sta Otto Dix in Marc Chagall, je na novinarski konferenci v Augsburgu povedala strokovnjakinja z berlinske Svobodne univerze Meike Hoffmann. Poleg del sodobnih umetnikov, kot so Pablo Picasso, Henri Matisse, Franz Marc, Paul Klee, Renoir, Henri Toulouse-Lautrec, Ernst Ludwig Kirchner in Max Beckmann, so odkrili tudi starejša dela, katerih izvor sega vse do 16. stoletja.
Nemški cariniki so stanovanje 79-letnega Corneliusa Gurlitta, pri katerem so odkrili slike, preiskali 28. februarja lani in ne že leta 2011, kot so navajala nekatera prva poročila, je izpostavil vodja münchenskega carinskega urada Siegfried Klöble. V eni od sob so naleteli na slike. Te so bile "strokovno shranjene in v zelo dobrem stanju", poudarja Klöble. Hoffmanova je dodala, da so bile slike delno umazane, a ne poškodovane.
O odkritju 1406 slik, ki bi lahko bile po poročanju medijev vredne milijardo evrov, je v nedeljo prvi poročal nemški časnik Focus.
Večina del lahko najde pot do nekdanjih lastnikov
Nemška zakonodaja določa, da se lahko večina umetniških del, ukradenih pod nacistično oblastjo, vrne prvotnemu lastniku. Lastnik ali njegovi dediči lahko zahtevajo povrnitev, pri čemer pa strokovnjaki v aktualnem primeru opozarjajo, da pri vseh delih ne gre nujno za slike, ki bi jih ukradli nacisti.
Glavni augsburški tožilec Reinhard Nemetz je opozoril, da je preiskava zelo zahtevna in zato tudi dolgotrajna. Odgovarjal je tudi na kritike, da bi morala policija odkritje javnosti razkriti prej. Kot je povedal, se za to niso odločili iz "povsem praktičnih in pravnih razlogov". Tožilstvo tudi zdaj ne namerava objaviti seznama del ali njihovih fotografij, ker bi to lahko kršilo pravico njihovih lastnikov do zasebnosti.
Nemški umetniški strokovnjak Peter Raue pa je za časnik Bild ocenil, da je to škandal, ki si ga ne bi mogel nikoli predstavljati. Fotografije umetnin bi po njegovem morali na spletu objaviti že kak mesec po odkritju, da bi lahko pravi lastniki zahtevali svojo lastnino.
Tako so danes na primer za dostop do zaseženih umetnin že zaprosili dediči judovskega trgovca z umetninami Alfreda Flechtheima, katerega zbirko so zasegli nacisti.
Gurlittove hiše v Salzburgu ne bodo preiskali
Preiskovalci sicer menijo, da so zaplenili vse umetnine v Gurlittovi lasti. Moški ima resda tudi hišo v avstrijskem Salzburgu, ki pa je avstrijske oblasti, kot je danes sporočilo tamkajšnje tožilstvo, ne nameravajo preiskati. Nemške oblasti jih namreč še niso zaprosile za pomoč.
Moški z 9000 evri gotovine, ki uradno sploh ni obstajal
Preiskava Gurlittovega stanovanja je stekla, potem ko so ga cariniki na vlaku iz Švice septembra 2010 zasačili z 9000 evri v bankovcih. Takrat so ugotovili, da o njegovem obstoju ni nobenih podatkov. Gurlitt se ni prijavil pri lokalnih organih, ni imel zdravstvenega zavarovanja ali davčne številke. Kasneje se je izkazalo, da je živel od občasne prodaje katere od umetnin.
Njegov oče, Hildebrand Gurlitt, ki je umrl leta 1956, naj bi neprecenljive slike nakopičil v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja. Hildebrand Gurlitt je bil namreč pod nacistično oblastjo pooblaščen za izvoz umetnin, ki so bile po mnenju nacistov "degenerirane".
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.