Na ulicah španskih mest se je zbrala množica protestnikov, ki izražajo nezadovoljstvo z znižanjem plač in višanjem davkov v okviru varčevalnih ukrepov španske vlade. Sindikati so za danes pripravili več kot 80 protestov po vsej državi, kar naj bi bile največje demonstracije ta mesec.
"Roke k višku. To je rop!" ter "Rajoy nas ropa. Hočemo božič!" so danes med drugim jezno vzklikali protestniki v glavnem mestu Madrid.
Španski parlament je sicer prav danes potrdil 65 milijard evrov vreden varčevalni paket, ki med drugim vključuje zvišanje davka na dodano vrednost na 21 odstotkov in ukinitev božičnice za javne uslužbence. Predvidena je tudi ukinitev davčnih spodbud za kupce nepremičnin in znižanje nadomestil za brezposelne od šestega meseca naprej. Znižali se bodo tudi proračuni posameznih španskih ministrstev, manj sredstev pa bo na voljo tudi za lokalne oblasti.
Prav tako so poslanci odobrili 18 milijard evrov vreden sklad, s katerim namerava država zagotoviti likvidnostna sredstva za problematične španske regije. Del sredstev za ta sklad bo prišel iz naslova posojila državne loterije.
Varčevalni paket je sicer deležen hudih kritik s strani opozicije. Ta trdi, da ukrepi spodkopavajo socialne pravice in dajejo nov zagon recesiji v državi. Špansko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za okoli dva odstotka, medtem ko je brez dela približno četrtina delovne sile.
Razočarani španski gasilci protestno slekli uniforme
Drugače, precej mirno, a zelo opazno, so danes svoje nestrinjanje z novim svežnjem varčevalnih ukrepov, ki med drugim predvideva zvišanje davka na dodano vrednost in manjša nadomestila za brezposelne, izrazili poklicni gasilci. Slednji so namreč pred sedmo silo odvrgli svoje uniforme ter vladi pokazali zadnjo plat. Zaradi ostrih ukrepov smo ostali brez vsega, pravijo.
Kaj z obveznicami?
Španija je na današnji dražbi srednjeročnih obveznic uspešno zbrala skoraj tri milijarde evrov, vendar pa je pri tem zaradi skrbi o uresničljivosti napovedanih vladnih reform morala pristati na višje obrestne mere kot ob zadnji primerljivi dražbi.
Španija je izdala obveznice, ki zapadejo leta 2014, 2017 in 2019. Na dražbi je španska centralna banka želela zbrati med dve in tri milijarde evrov, povpraševanje pa je za dvakrat preseglo ponudbo.
Vendar pa je zahtevana obrestna mera za petletne obveznice narasla na 6,5 odstotka, medtem ko je ta na zadnji primerljivi dražbi znašala 6,07 odstotka. Pri izdaji dveletnih obveznic je obrestna mera znašala 5,2 odstotka, medtem ko je Španija junija na primerljivi dražbi pristala na 4,3-odstotno obrestno mero. Sedemletne obveznice so bile izdane ob 6,7-odstotni obrestni meri, v zadnjem času pa ni bilo primerljivih izdaj.
Kljub potrditvi varčevalnega paketa vlagatelji državi niso izkazali zaupanja. Donos do dospelosti 10-letne španske obveznice se je na sekundarnem trgu znova povzpel nad kritično mejo sedmih odstotkov, ki po mnenju analitikov ne omogoča vzdržnega zadolževanja na daljši rok.
Nemci potrdili pomoč Španiji
Nemški bundestag je potrdil pomoč španskim bankam iz začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Pomoč je podprlo 473 od 583 prisotnih poslancev. Proti pomoči Španiji je glasovalo 97 poslancev, 13 se jih je glasovanja vzdržalo.
Poslancem je finančni minister Wolfgang Schäuble pred glasovanjem tudi zagotovil, da bo ta pomoč vezana na zelo stroge zahteve. "Španija jamči kot država za pomoč iz EFSF," je poudaril minister. Kot je spomnil, so v Madridu predstavili program, ki za prihodnje leto obljublja zmanjšanje proračunskih izdatkov in povečanje prihodkov v višini 56 milijard evrov. S tem bi Španiji do leta 2014 uspelo zmanjšati prekomeren primanjkljaj.
"Te strukturne reforme so pravilne in nujne," je poudaril Schäuble in dodal, da je tudi v interesu Nemcev, da Španci nadaljujejo z izvajanjem reform in rešijo svoje težave. V nasprotnem primeru bi lahko bila namreč ogrožena finančna stabilnost celotnega območja z evrom.
Kot je še nadaljeval, gre za državo v izredni situaciji, v kateri na primer brezposelnost med mladimi presega 50 odstotkov, in treba ji je čim prej pomagati. Treba je presekati začarani krog javnofinančnih in bančnih kriz ter preprečiti, da bi se razširile še na druge države z evrom, je poudaril Schäuble.
Današnje glasovanje v bundestagu, ki se je v ta namen zbral na izredni seji in prekinil poletne počitnice, je veljal za ključnega. Po za EFSF dogovorjenem ključu namreč nemški del znaša kar 29,07 odstotka pomoči. Slovenski del prvega dela pomoči po drugi strani znaša okoli 175 milijonov evrov poroštev in vlada ga je potrdila danes.
Finančni ministri držav v območju evra bodo program pomoči za Španijo v skupni višini do 100 milijard evro predvidoma potrdili v petek. Španija naj bi sprva dobila na voljo 30 milijard evrov iz EFSF za pomoč bankam v nujnih primerih, nadaljnja pomoč pa naj bi prišla iz stalnega sklada ESM.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.