FOTO: Trump sprejel predsedniško nominacijo. 'Amerika bo manj politično korektna'

Newyorški milijarder Donald Trump je po skoraj tednu dni govorov na nacionalni konvenciji stranke v Clevelandu sprejel predsedniško nominacijo republikancev in napovedal osvojitev Bele hiše z zmago proti demokratki Hillary Clinton. Vendar pa je razočaral z govorom, v katerem je ponovil vse, kar je že povedal med kampanjo.

"S ponižnostjo in hvaležnostjo sprejemam vašo nominacijo za predsednika ZDA," je dejal Trump, ki je prišel na oder ozaljšan z velikim napisom "Trump" na zlatem ozadju.

Dima, glasne glasbe in svetlobe kot v ponedeljek, ko je napovedal soprogo Melanio Trump, ni bilo, prišla pa je Melania, ki je po zapletu v zvezi z njenim govorom dva dni ni bilo na spregled.

Po Trumpovih besedah bodo republikanci točili čistega vina, tisti, ki pa želijo poslušati medijske in druge laži, pa naj gredo v Philadelphio, kjer bo prihodnji teden nacionalna konvencija demokratske stranke.

Uvodoma je napovedal, da bo Amerika pod njim polna sočutja, obenem pa tudi polna zakona in reda ter manj politično korektna. Njegov nastop je bil malce drugačen, ker je bral s telepromterja, kar ni v njegovi navadi. Zdelo se je, kot da le izpadi protestnikov v dvorani ustvarjajo nekaj navdušenja, ker je imela množica razlog za vzklikanje "USA, USA, USA".

Napadel je predsednika Obamo, da je kriv za delitev Amerike po rasni pripadnosti, da je neodgovoren, država pa je zaradi tega manj varna. Zagotovil je, da bo zaposlil najboljše in najbolj pametne policiste in tožilce, da zatre nasilje nad policijo, saj je napad nanjo napad na vso Ameriko. Policija je potem odstranila žensko, ki je protestirala.

Ni pozabil niti na Clintonovo in čeprav je dejal, da je zagrešila grozljive zločine, prodajala ZDA tujim silam in v glavnem prinesla dediščino smrti, uničenja in šibkosti, ker je med drugim povzročila rast Islamske države, je Trump prekinil vzklike množice "Zapri jo, zapri jo" z umirjenim pozivom: "Premagajmo jo novembra".

Do konca govora je naštel vse, kar je narobe z Ameriko, in obljubil, da bo vse popravil, ker bo delal za vse Američane od jutra do večera. Vmes je nanizal vse, kar je govoril med kampanjo doslej.

Nezakoniti priseljenci so grožnja za ZDA, Kitajska jih prinaša okrog, mednarodni trgovinski sporazumi so slabi, sirskih beguncev ne bo v ZDA, mediji so pokvarjeni, Amerika bo velika in trdna, govora pa kar ni in ni bilo konca.

Ko ga je končal, pa so prišli na oder najprej Melania, nato njun sin Barron in potem otroci, ki jih je imel s prvima dvema ženama, podpredsedniški kandidat Mike Pence in njegova družina. Padli so tradicionalni baloni z vrha dvorane Quicken Loans, ki je gostila konvencijo.

Trump z izjavami o zvezi Nato razburil tako nasprotnike kot zaveznike

Predsedniški kandidat ameriških republikancev Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times dejal, da bodo ZDA zaveznicam v Natu, če bodo te ogrožene, priskočile na pomoč šele, ko se bodo prepričali, da so izpolnile vse obveznosti do zavezništva. Dodal je, da bo treba še posebej pogledati Estonijo, Litvo in Latvijo, preden bi se ZDA odločile za posredovanje v primeru ruskega napada na baltske države.

Republikanski senator iz Kentuckyja Mitch McConnell je povedal, da se niti najmanj ne strinja s takšnimi izjavami, čeprav je Trumpa pred dnevi odločno podprl na konvenciji republikanske stranke v Cleveladu. McConnell upa, da gre za začetniško napako, ker je Nato najuspešnejše vojaško zavezništvo v zgodovini.

Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v četrtek v Bruslju dejal, da je pogodba kristalno jasna in pravi, da države branijo druga drugo. "Ne bom se vpletal v ameriško volilno kampanjo, a dve svetovni vojni sta pokazali, da je mir v Evropi pomemben za varnost ZDA," je sporočil generalni sekretar zveze Nato.

Tudi Nemčija je potrdila svoje zaveze zaveznikom v Natu. "Nemška vlada je trdno zavezana 5. členu severnoatlantske pogodbe. To je glavna obljuba o solidarnosti znotraj zavezništva," je izjavil tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert. "Kolektivna obramba po 5. členu ostaja glavna dolžnost Nata," je poudaril in dodal, da je bila ta zaveza ponovno potrjena na nedavnem vrhu Nata v Varšavi.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je dejal, da je vsak predsednik ZDA od druge svetovne vojne naprej ne glede na stranko podpiral severnoatlantsko pogodbo. "Temeljni kamen tega je prisega vseh zaveznic k medsebojni obrambi in zaveza ZDA je ulita v jeklo," je zagotovil Earnest.

Oglasil se je tudi ameriški zunanji minister John Kerry, ki je v četrtek potrdil zavezo Washingtona, da bo ščitil zaveznice v Natu. "Ne bom se vpletal v predsedniško tekmo. Nisem v politiki," je dejal.

"Ta administracija, tako kot vse, tako republikanske kot demokratske administracije, od leta 1949 ostajajo v polni meri zavezane zvezi Nato in našim varnostnim zavezam v skladu s členom 5, ki je trdna podlaga našega članstva in partnerstva z Natom," je dejal.