Francoski senat je s 185 glasovi za in 156 proti zaostril predlog reforme trga dela, ki je sprožila burne proteste po državi. Predlog se bo zdaj predvidoma v izglasovani obliki vrnil v spodnji dom parlamenta, narodno skupščino, tam pa bo francoska vlada spet pred težko nalogo zagotoviti zadostno podporo za sprejem reforme.
Zaostritev predloga je bila po poročanju francoskih medijev pričakovana, saj ima v senatu večina desnosredinski pol francoske politike, ta pa je glasovanje izkoristil za oris obsežnih reform delovne zakonodaje, ki jih načrtuje po morebitni zmagi na predsedniških volitvah prihodnje leto.
Med drugim senat predlaga preprosto ukinitev določila o 35-urnem tedenskem delovniku, ki ga je takratna levosredinska vlada uvedla na začetku tisočletja. Pri določanju dolžine delovnika naj bi po predlogu senata več besede dobili delodajalci in delojemalci na ravni podjetij. Če jim ne bo uspelo, pa naj bi na državni ravni kot norma za polni delovni čas veljal 39-urni delovnik. Predlagane spremembe glede delovnega časa predvidevajo tudi odpravo zgornje meje 24 ur za pogodbe za skrajšani delovni čas.
Senat je predlog, ki je na mize senatorjev priromal iz narodne skupščine, spremenil tudi pri določilih o sindikalnem dialogu v gospodarskih družbah, in zahteve omilil za manjša podjetja, ponovno je uvedel tudi zgornjo mejo odškodnine, ki jih delovno in socialno sodišče lahko predpiše v primeru prekinitve delovnega razmerja brez utemeljene argumentacije.
Prav tako je med drugim omilil predlagana določila, ki bi delavcem podelila pravico, da zunaj delovnega časa niso dostopni prek mobilnega telefona ali računalnika, sprejel pa je tudi še kar nekaj drugih sprememb.
Iz krogov ministrice za delo Myriam El Khomri je že prišla ocena, da senatna različica pomeni precejšnjo spremembo glede na predlog, ki ga je vlada skozi narodno skupščino spravila z ustavnim določilom, ki ji omogoča sprejem zakona brez potrditve v parlamentu, nato pa preživela še glasovanje o nezaupnici. Predlogi senatorjev naj bi bili tako bližji interesom delodajalcev.
Besedilo naj bi zdaj poskušala senat in narodna skupščina uskladiti v posebni komisiji. A razlike med obema domovoma bo zaradi različne politične večine skoraj nemogoče doseči, tako da se bo reforme znova lotil spodnji dom in ga začel na plenarni seji obravnavati predvidoma prihodnji teden.
Tam bo vlada premierja Manuela Vallsa spet pred težko nalogo zbrati zadostno podporo v vrstah vladajočih socialistov in ostalih levih strank, da bi se tako izognil vnovični uporabi omenjenega ustavnega določila. Valls se bo sicer z voditelji sindikatov srečal v sredo in četrtek, vendar je nakazal, da ni pripravljen na dodatne spremembe besedila, ki ga je vlada do določene mere od prve obravnave v narodni skupščini že omilila.
Predlagana zaostritev, sprejeta v senatu, bi lahko še zaostrila že sicer razgreto ozračje v Franciji, ki ga je sprožila priprava reforme, s katero naj bi odgovorili na izzive visoke brezposelnosti. Ta vztraja pri okoli 10 odstotkih, pri mladih pa se povzpne na 25 odstotkov.
Protestni val
A javnost predlogom ni naklonjena, že tako zelo nizka priljubljenost vladajočih socialistov in predsednika Francoisa Hollanda pa je zaradi nje še bolj na udaru. Odkar se je 9. marca začel protestni val proti reformi, se je zvrstilo že 11 protestov in niz stavk. Številni protesti so se končali z nasiljem, najhuje je bilo 14. junija v Parizu.
Tudi danes se je na ulice podalo več tisoč ljudi. Samo v Parizu jih je bilo po ocenah policistov med 14.000 in 15.000, po videnju organizatorjev pa približno 55.000. Znova je prišlo do spopadov s policijo, ki je uporabila solzivec in aretirala 38 udeležencev. Stavkalo je tudi osebje na Eifflovem stolpu, zaradi česar je bila ta najbolj znana pariška turistična znamenitost ves dan zaprta.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.