Pahor: Izvajanje uredbe o mejni kontroli nima nobene povezave z arbitražo

Hrvaška predsednica je na vrh EU naslovila pismo, v katerem opozarja na zastoje na slovensko-hrvaški meji ob velikonočnih praznikih. Ob tem opozarja na vtis v hrvaški javnosti, da bi šlo lahko tudi za odgovor ali sredstvo prisile zaradi stališča Hrvaške glede arbitražnega postopka o meji. Minister Erjavec je ocenil, da njeno pismo vsebuje veliko neresnic.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Zunanji minister Karl Erjavec je danes po seji vlade v odzivu na pismo hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović predsednikom vseh treh institucij EU, v katerem ta opozarja na zastoje na slovensko-hrvaški meji ob velikonočnih praznikih, izrazil presenečenje in obžalovanje zaradi pisma. Ocenil je, da je neustrezno in vsebuje veliko neresnic.

Hkrati je Erjavec odločno zavrnil, da bi bila zaradi kolon na slovensko-hrvaški meji krivda na strani Slovenije. Ponovil je, da Slovenija zgolj spoštuje bruseljsko uredbo o krepitvi nadzora schengenske meje. 

Slovenija želi, da bi Hrvaška čim prej postala del schengna in potem teh težav ne bi bilo, ampak žal zaenkrat še vedno ne izpolnjujejo teh pogojev.
Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve

Zunanji minister Erjavec je še pojasnil, da je imela Slovenija v času sprejemanja uredbe v Bruslju pripombe in je opozarjala, kaj se lahko zgodi za praznike in v času turistične sezone, a "žal nismo bili uslišani". Dodal je, da nekatere članice EU dajejo velik poudarek varnosti, so pod pritiskom terorističnih aktivnosti in napadov ter zato zahtevajo od držav članic, ki so del schengna, da točno spoštujejo uredbo.

Erjavec: Nikoli nisem grozil z blokado turistov zaradi arbitraže

Vodja slovenske diplomacije je tudi izrazil začudenje, da hrvaška predsednica povezuje uresničevanje in realizacijo bruseljske uredbe z arbitražnim postopkom in sporazumom.

"Čudim se, da predsednica ene od držav EU govori o tem, da ne bo spoštovala arbitražnega sporazuma. Ta arbitražni sporazum velja, arbitražno sodišče je odločilo, da nadaljuje postopek in je tako ravnanje zelo neevropsko," je še dejal Erjavec. Dodal je, da tudi ne držijo navedbe, da Hrvaška izvaja schengenski režim na svoji južni meji do tretjih držav, "če bi bilo temu tako, sploh ne bi bilo nobenih težav".

Erjavec je tudi odločno zanikal namigovanja, da naj bi šlo za uresničitev njegovih groženj glede blokade turistov zaradi arbitraže.

"Jaz nisem nikdar grozil glede tega. Takrat so zlorabili mojo izjavo. To se večkrat zgodi na Hrvaškem. In še enkrat ponavljam, to nima nobene zveze z arbitražnim postopkom. Ampak gre za to, da je Slovenija kot del schengna dolžna spoštovati bruseljsko uredbo. Če tega ne bi storili, bi lahko bil schengen na naši severni meji in bi mi morali čakati za prehod v Avstrijo, Italijo itd. V našem vitalnem interesu je, da Slovenija ostane del schengna, ostala pa bo del schengna, če bo spoštovala bruseljsko uredbo," je še dejal Erjavec.

Hrvaška predsednica vrhu EU potožila o posledicah ostrejšega nadzora meje

Hrvaška predsednica Grabar-Kitarovićeva je v pismu, ki ga je poslala predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, poudarila, da je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško ob vrsti "neposrednih in trenutnih, kot tudi posrednih in potencialno dolgoročnih posledic, posebej če bodo nadaljevali takšen način izvajanja uredbe".

Hrvaška predsednica je v pismu navedla, da so državljani članic EU, ki so bili soočeni s sistematičnim nadzorom meje, "kazali izrazito nezadovoljstvo s takšno novo prakso, posebej z dolžino čakanja na nadzor na meji".

Poleg tega je, kot je poudarila, slovensko-hrvaška meja postala ovira za prosto gibanje ljudi, kakšna je zunanja meja EU in ne meja med dvema državama članicama Unije.

"Moram poudariti, da se hrvaški državljani sprašujejo, kako to, da je bilo lažje vstopiti v Slovenijo in EU v času, ko Hrvaška ni bila članica EU, kot je zdaj, ko je članica. To je resnično absurd," je zapisala Grabar-Kitarovićeva.

Kolinda Grabar-Kitarović in Borut Pahor

Hrvaška predsednica je pisala institucijam Evropske unije. V pismu je izrazila nezadovoljstvo s slovenskim nadzorom meje. (Foto: AP)

'Ustvarjen vtis, da gre za sredstvo pritiska'

Dodala je, da so poteze Slovenije v hrvaški javnosti ustvarile vtis, da so se "uresničile neodgovorne napovedi nekaterih slovenskih politikov, da Slovenija lahko uvede določene ukrepe proti Hrvaški in onemogoča prihod turistov kot odgovor, določeno sredstvo pritiska ali povračilni ukrep v zvezi s hrvaškimi stališči glede arbitražnega postopka, ki je za Hrvaško nepovratno kompromitiran in je preteklost".

Hrvaška predsednica je izrazila tudi bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami lahko "občutno vplivali na odločitev mnogih državljanov članic EU, tradicionalnih gostov, ki množično prihajajo s svojimi vozili, ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko prispeva h krčenju bruto družbenega proizvoda (BDP), glede na to, da na Hrvaškem turizem predstavlja približno 20-odstotni delež BDP".

Izpostavila je še, da na meji Hrvaške z Madžarsko, ki je tudi članica EU, med velikonočnimi prazniki kljub večjemu prometu ni bilo večjih težav.

Grabar-Kitarovićeva je v pismu pozvala Tuska, Tajanija in Junckerja, naj si v okviru svojih pristojnosti prizadevajo za iskanje rešitev, da bi na notranjih mejah EU uveljavili režim nadzora meje, ki bo omogočal nemoten pretok oseb in blaga, kot je bilo doslej. Dodala je, da Hrvaška nadzira svojo mejo do tretjih držav v skladu s schengenskimi pravili.

Gneča

Takšna gneča je bila minuli konec tedna na meji s Hrvaško. (Foto: POP TV)

Pahor: Izvajanje uredbe o mejni kontroli nima nobene povezave z arbitražo

Slovenski predsednik Borut Pahor pa je v odzivu na pismo hrvaške kolegice dejal, da izvajanje uredbe o mejni kontroli nima nobene povezave z arbitražo, saj si kot predsednik prizadeva, da bi bili zlasti zaradi pričakovane odločitve arbitražnega sodišča odnosi med obema državama dobrososedski in prijateljski. 

Poudrail je, da podpira vlado in pristojne organe pri izvajanju te evropske uredbe o krepitvi nadzora scengenske meje. Ponovil je, da se scengenska meja nikakor ne sme z naše južne meje premakniti na severno, ker gre za državni interes strateškega značaja. Pahor hkrati podpira napore obeh vlad sosednjih držav, Slovenije in Hrvaške, da v medsebojnem dialogu sprejmeta vse ustrezne ukrepe za hitrejši pregled potnikov, kolikor obema vladama evropska uredba to dopušča.

Plenković napovedal nadaljevanje pogovorov s Slovenijo o omilitvi nadzora na meji

Hrvaški premier Andrej Plenković je medtem danes ob začetku seje vlade povedal, da so sprožili diplomatsko ofenzivo, da bi na hrvaških mejah s članicami EU uveljavili ciljni nadzor namesto sistematičnega, ki je povzročil zastoje na hrvaško-slovenski meji med velikonočnimi prazniki. Napovedal je tudi nadaljevanje pogovorov s Slovenijo.

Plenković je dejal, da si bodo v nadaljevanju dvostranskih pogovorov z Ljubljano prizadevali, da bi tudi Slovenija začela ciljni nadzor meje. Ocenil je, da v tem primeru ne bo več zastojev na mejnih prehodih, posebej v času glavne turistične sezone. Izpostavil je nezadovoljstvo potnikov, ki so med velikonočnimi prazniki več ur čakali na slovensko-hrvaški meji.

Sistematični nadzor na meji za Hrvaško nevzdržen

Dejal je, da je tudi v preteklih dneh potekala komunikacija med hrvaško vlado, Brusljem, Ljubljano in Budimpešto ter da je Madžarska uveljavila ciljni nadzor na meji s Hrvaško, medtem ko Slovenija tega za zdaj ni storila. Napovedal je, da bodo tudi v pogovorih na ravni EU poskusili priti do rešitve, ker za Hrvaško sistematični nadzor notranje meje EU ni sprejemljiv.

Pojasnil je, da je sistematični nadzor na slovensko-hrvaški meji nevzdržen, ker turizem predstavlja 18 odstotkov hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP), nadzor pa ovira tudi običajni promet. Izpostavil je, da bo Hrvaška uporabila vse pravna, institucionalna in politična orodja, da bi se izognili zastojem na mejnih prehodih.

Mejna kontrola

Hrvaška si želi, da bi Slovenija omilila nadzor na meji. (Foto: AP)

Plenković je dodal, da je pred več kot tednom dni v pismu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju opozoril, da je za Hrvaško, ki se pripravlja na uvajanje schengenskega pravnega reda in ki želi prispevati v boju proti terorizmu, nevzdržno izvajanje uredbe o sistematičnem nadzoru meje med članicami EU.

Dodal je, da Hrvaška ukrepa, da bi izpolnila pogoje, da bi čim prej vstopila v območje schengena, ter da pričakuje nadaljevanje postopka evalvacije.

Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić pa je v pogovoru z novinarji pred začetkom vladne seje izrazil pričakovanje, da bo s Slovenijo dosežen dogovor glede nadzora na meji. Dejal je, da v Sloveniji obstaja dobra volja za stabilizacijo razmer na mejnih prehodih. "Velikonočni ponedeljek je bil primer, da je promet možno stabilizirati, če obstaja vsaj malo dobre volje," je izjavil.

Poudaril je, da je uredba o sistematičnem nadzoru meje jasna ter da obstajajo mehanizmi, kako uveljaviti ciljni nadzor namesto sistematičnega. Pojasnil je, da vsaka država članica EU na podlagi lastne analize tveganja lahko sproži konkretne ukrepe.

Ponovil je, da je treba biti potrpežljiv, če bo čakanje na prehod meje okrepilo varnost. Ocenil je, da "ura ali ura in pol čakanja v prometnih konicah ob vikendih ne bo smela biti problem". Orepić je še dejal, da končujejo dogovor z Madžarsko o prehodu na ciljni nadzor meje.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 514
godzila 23.04.2017 15:07:02
to je samo eden od prijemov kako vas bomo za jajca stisnili a ne Croateki vi kr jokejte pa v Bruselj tožarte ne veste pa ,da se to počne prav s soglasjem EU, Hrvatje z ene strani Slovenci z druge strani bratje Srbi pa še s pomočjo slovanskih bratov Rusov ma ,da vas gospodarsko spravimo na kolena potem pa sami plavajte v lepi vaši.jebala vas lepa vaša ima ,da so kolone vse do Pekinga če bo treba.............
Več komentarjev