Sodišče EU je v razsodbi zapisalo, da je bila Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Kot je pojasnilo sodišče, je za te osebe treba šteti, da so ne glede na izredne okoliščine nezakonito prečkale zunanjo mejo Hrvaške.
Na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) ob tem ocenjujejo, da je sodišče EU s svojo odločitvijo pritrdilo pristojnim slovenskim organom in so z njo zadovoljni, so zapisali v sporočilu za javnost.
Na Sodišče EU sta se obrnili vrhovno sodišče Slovenije in vrhovno upravno sodišče na Dunaju, ki sta v primeru sirskega državljana in dveh afganistanskih družin vprašali sodišče, ali je treba vstop teh oseb šteti za zakonit v smislu uredbe Dublin III, avstrijsko sodišče pa je želelo izvedeti tudi, ali je mogoče ravnanje hrvaških organov enačiti z izdajo vizuma s strani te države članice.
Sirski državljan, ki toži Slovenijo zaradi vprašanja mednarodne zaščite, je leta 2016 po zahodnobalkanski poti potoval do Slovenije. Na meji med Srbijo in Hrvaško mu je bilo dovoljeno vstopiti na Hrvaško, hrvaški organi pa so organizirali njegov prevoz do slovenske meje. Po prihodu v Slovenijo je nato vložil prošnjo za mednarodno zaščito. A slovenski organi so menili, da je Hrvaška odgovorna za obravnavo njegove prošnje.
Izpodbijana odločitev po navedbah MNZ temelji na ugotovitvi, da je tožnik na Hrvaško vstopil nezakonito, in na odgovoru pristojnega hrvaškega organa, da je Hrvaška odgovorna za obravnavo njegove prošnje. Slovensko upravno sodišče je tej odločitvi MNZ pritrdilo. Tožnikovo stališče pa je, da opisano ravnanje hrvaških državnih organov pomeni, da je na Hrvaško vstopil zakonito.
Slovenija je v postopku predhodnega odločanja sicer zavzela stališče, da pojma nepravilnosti / nezakonitosti vstopa v smislu dublinske uredbe ni mogoče razlagati neodvisno od določb zakonika o schengenskih mejah ne glede na način prehoda državne meje in da je v konkretnem primeru edino relevantno dejstvo, da je Hrvaška prevzela odgovornost za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.
Podobna je zgodba članov dveh afganistanskih družin, ki so leta 2016 prav tako brez ustreznega vizuma prečkali mejo med Hrvaško in Srbijo, hrvaški organi pa so jim organizirali prevoz do hrvaško-slovenske meje, da bi jim pomagali priti v druge države članice, da bi tam vložili prošnjo za mednarodno zaščito.
Prošnje za mednarodno zaščito so nato vložili v Avstriji, vendar sta tako Slovenija kot Avstrija menili, da so za obravnavo prošenj teh oseb za mednarodno zaščito pristojni organi Hrvaške, saj so prosilci nezakonito vstopili na Hrvaško.
Sodišče EU: Prehod meje brez izpolnjenih pogojev je nezakonit
Sodišče EU je ugotovilo še, da je treba prehod meje brez izpolnjevanja pogojev nujno šteti za nezakonit v smislu uredbe Dublin III. Glede možnosti članic EU, da dovolijo vstop iz humanitarnih razlogov, je sodišče poudarilo, da po schengenskem zakoniku tako dovoljenje velja le za ozemlje zadevne članice.
Država, ki je iz humanitarnih razlogov dovolila vstop državljana države, ki ni članica EU in ki je brez vizuma, na svoje ozemlje, v skladu z dublinsko uredbo ne more biti oproščena odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži ta oseba, je še presodilo Sodišče EU.
Sodišče pa v razsodbi ni sledilo mnenju generalne pravobranilke, ki je ocenila, da v izjemnih okoliščinah ni prišlo do kršenja dublinske uredbe.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je pozdravil sodbo, ki potrjuje veljavnost dublinske uredbe tudi v izjemnih okoliščinah. Temeljno načelo te uredbe je, da je za obravnavo prošnje za azil pristojna članica, kjer je oseba prvič vstopila v EU.
Obenem razsodba sodišča po komisarjevih besedah dopušča možnost, da se članica odloči, da obravnava prošnjo za azil in ne pošlje nazaj osebe, ki je na njeno ozemlje prišla nezakonito, v nasprotju z načelom države prvega vstopa.
Razsodba po komisarjevem prepričanju zagotavlja zelo jasna pojasnila dublinske uredbe, ki sicer ni bila predvidena za izjemne okoliščine v minulih letih, zato je komisija tudi predlagala azilno reformo, ki naj bi onemogočila sporno prelaganje odgovornosti.
'Odločitev bo vplivala na več sto prosilcev za azil v Avstriji'
Avstrijski odvetnik, ki se ukvarja s vprašanji azila, Clemens Lahner je za britanski BBC dejal, da bo odločitev evropskega sodišča vplivala na več sto prosilcev za azil v Avstriji. "Za tiste, ki so že na Hrvaškem - okoli 700 - je zgodba končana. Avstrija jih ne bo vzela nazaj," je povedal.
"Tiste, čigar prošnje za azil so zamrznili, pa se načeloma lahko vrne nazaj, vendar je sodišče spomnilo države, da lahko v teh primerih izkažejo solidarnost in prizanesljivost," je pojasnil.
Bruselj nadaljuje postopke proti Češki, Madžarski in Poljski zaradi nesolidarnosti v begunski krizi
Evropska komisija medtem nadaljuje pravne postopke proti Češki, Madžarski in Poljski zaradi nesodelovanja pri premeščanju beguncev iz najbolj obremenjenih Italije in Grčije v druge članice EU. Junij je bil sicer rekorden mesec s 3.000 premestitvami. Malta, Latvija in Norveška so že zelo blizu izpolnitvi svojih kvot, še izpostavlja komisija.
Komisija je Češki, Madžarski in Poljski poslala drugi opomin zaradi nesolidarnosti v begunski krizi. Če ne bo ustreznega odziva, je naslednji korak tožba na Sodišču EU. Izjemoma imajo države le mesec dni časa za odziv, namesto običajnih dveh mesecev.
Pravobranilec: Sodišče EU naj zavrne tožbi Slovaške in Madžarske glede begunskih kvot
Generalni pravobranilec Sodišča EU je podal mnenje, da bi moralo sodišče zavrniti tožbi, ki sta ju decembra 2015 vložili Slovaška in Madžarska in s katerima zahtevata odpravo kvot za porazdelitev beguncev v EU, je objavljeno na spletni strani sodišča. Mnenje pravobranilca za sodišče sicer ni zavezujoče, a zelo pogosto mu v razsodbi sledi.
Madžarska in Slovaška trdita, da je EU prekršila lastno zakonodajo, ko je večina članic septembra 2015 sprejela zavezujočo odločitev o uvedbi kvot za porazdelitev okoli 120.000 beguncev iz Italije in Grčije po članicah unije. Proti uvedbi kvot sta poleg Madžarske in Slovaške tedaj glasovali še Češka in Romunija.
Generalni pravobranilec Yves Bot je v svojem mnenju zapisal, da evropske pogodbe omogočajo sprejemanje ukrepov za soočanje z jasno opredeljenimi izjemnimi razmerami. Po njegovi oceni EU s sprejetjem odločitve ni presegla svojih pristojnosti, vzpostavljeni mehanizem za premeščanje migrantov pa je primeren ukrep za spopadanje z navalom beguncev v Grčijo in Italijo.
Slovaško pravosodno ministrstvo je sporočilo, da trenutno na podlagi izjav pravobranilca ne nameravajo delati zaključkov. "Priporočilo generalnega pravobranilca ni zavezujoče za sodišče," je sporočilo ministrstvo. "Zato ne moremo predvidevati, ali ga bo sodišče EU upoštevalo. Želimo počakati do končne odločitve, datum katere še ni znan," so dodali.
'Ne želimo sprejeti nezakonitih migrantov, čakamo na odločitev sodišča'
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto pa je o mnenju pravobranilca dejal, da "je povsem v skladu s procesom, imenovanim Sorosov načrt". Szijjarto je pojasnil, da je bil ameriški milijarder George Soros v Bruslju sprejet kot voditelj države, "potem pa, zanimivo, so vse evropske inštitucije še bolj pritisnile na Madžarsko in srednjeevropske države, da morajo sprejeti nezakonite migrante", poroča madžarska tiskovna agencija MTI. "Ne želimo sprejeti nezakonitih migrantov, čakamo na odločitev sodišča," je dodal.
Članice so doslej premestile 24.676 oseb, največ iz Grčije, sledi Italija
Evropska komisija ocenjuje, da je ob nadaljevanju takšnega tempa premeščanja do septembra mogoče premestiti vse osebe v Grčiji in Italiji, ki so do tega upravičene.
V Bruslju ob tem opozarjajo, da je treba storiti več za pospešitev premestitev iz Italije, sploh z vidika perečih razmer na osrednji sredozemski poti.
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos ob tem poudarja, da premeščanje deluje, če je politična volja.
Članice so doslej premestile 24.676 oseb, od tega 16.803 iz Grčije in 7.873 iz Italije. V Grčiji pričakuje komisija še 6.800 upravičencev do premestitve.
Italijo komisija poziva k ustrezni registraciji 25.000 Eritrejcev, ki so prišli v državo od začetka lanskega leta, saj jih je bilo doslej za premestitev prijavljenih le 10.000.
Komisija v julijskem poročilu izpostavlja tudi, da so Malta, Latvija in Norveška blizu izpolnitvi svojih kvot. Kot pozitivne primere izpostavlja še Švedsko, Španijo in Nemčijo.
