Iranske oblasti so sporočile, da so uspešno preizkusile novo raketo srednjega dosega. Teheran se je za raketni preizkus odločil kljub svarilom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo razdrl mednarodni jedrski sporazum z Iranom iz leta 2015.
Iranska državna televizija je danes predvajala posnetek izstrelitve rakete Horamšar, ki jo je Iran prvič pokazal javnosti na petkovi vojaški paradi v Teheranu. Televizija je objavila tudi posnetek poleta rakete, posnetega na konici rakete.
Po navedbah iranskih oblasti doseg rakete Horamšar znaša 2000 kilometrov. Tako gre za raketo srednjega dosega, ki pa lahko vseeno doseže oporišča Izraela in ZDA v Perzijskem zalivu. Lahko nosi več konvencionalnih bojnih konic.
Televizija Press TV je poročala, da je Horamšar tretji tip iranskih raket, ki je manjši, a ima boljše taktične zmogljivosti od ostalih.
Mediji ne navajajo natančnega datuma in ure izstrelitve. Iranski predstavniki so sicer v petek napovedali, da bodo raketo preizkusili kmalu.
Teheran se je za raketni preizkus odločil kljub Trumpovim svarilom o razdrtju jedrskega sporazuma. Administracija sedanjega ameriškega predsednika je močno kritična do sporazuma, ki so ga podpisale tudi ZDA, in do iranskega raketnega programa, ki ga jedrski dogovor ni zaobjel.
V Teheranu vztrajajo, da je raketni program povsem legitimen glede na določila sporazuma, saj so izstrelki zasnovani tako, da ne morejo nositi jedrskih konic.
V Washingtonu trdijo, da Iranci kršijo duh sporazuma, saj da bi na rakete lahko namestili jedrske konice, zato so proti Teheranu uvedli nove sankcije.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in ameriško zunanje ministrstvo sta do zdaj ugotavljala, da se Iran drži jedrskega dogovora. Trump, ki je ta teden sporazum označil za sramoto, mora do 15. oktobra kongresu sporočiti, ali še verjame, da se Iran drži dogovora ali ne. Če se odloči, da ne, kar se zdi vse bolj verjetno, bi lahko kongres proti Iranu uvedel nove sankcije. Trump je v sredo dejal, da je odločitev že sprejel, vendar je še ne bo razkril.
Slovenija za ohranitev jedrskega sporazuma z Iranom
Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da je zelo pomembno, da se jedrski sporazum med Iranom in svetovnimi silami ohrani. Ob koncu obiska v New Yorku je slovenskim novinarjem tudi pojasnil, da Slovenija ni podpisala pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ker meni, da ni popolna in je v nasprotju s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT).
O iranskem jedrskem sporazumu je Erjavec pred dnevi govoril z iranskim kolegom Džavadom Zarifom v New Yorku ob robu zasedanja 72. Generalne skupščine ZN. Vodja slovenske diplomacije je izrazil pričakovanje, da bo iranska stran dosledno spoštovala dogovor, sogovornika pa sta izrazila zaskrbljenost glede stališč ZDA, da je bil dogovor napaka.
"Skupaj sva ugotovila, da je zelo pomembno, da bi ta dogovor obstal, ker potem ne bo več mednarodnega zaupanja pri sklepanju tovrstnih dogovorov. Tudi pri Severni Koreji bo verjetno potreben dogovor, kako preseči sedanjo krizo in če eden od akterjev čez čas povsem spremeni stališče, se lahko poruši zaupanje glede tovrstnih dogovorov, ki so po mojem prepričanju nujno potrebni," je v petek dejal Erjavec.
Ministra sta govorila tudi o dvostranskem sodelovanju. Erjavec je novinarjem povedal, da se je blagovna menjava med državama samo letos povečala za 47 odstotkov. Obstaja pa še veliko možnosti za povečanje sodelovanja oziroma menjave. Erjavec se je z Zarifom tudi dogovoril za obisk v Ljubljani.
V minulem tednu se je na ZN odprla za podpis letos julija sprejeta Pogodba o popolni prepovedi jedrskega orožja, ki je Slovenija skupaj z drugimi članicami zveze Nato v Generalni skupščini ni podprla in je tudi ne namerava podpisati.
"Slovenija zelo jasno zagovarja svet brez jedrskih poskusov in svet brez jedrskega orožja. Menimo, da ta nova pogodba ni popolna in je v nasprotju s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) v tistem delu, ki se nanaša na način za zmanjšanje uporabe jedrskega orožja. Po NPT so določeni režimi in principi, ta nova pogodba pa je v tem delu pomanjkljiva," je dejal Erjavec.
"Naslednja slabost je, da v pogajanjih za pogodbo ni sodelovala nobena država z jedrskim orožjem in takšna pogodba nima možnosti za uspeh. Takojšnja odprava jedrskega orožja je trenutno nerealna opcija, ker namerava Severna Koreja to orožje še naprej razvijati in uporabiti in bi bilo kontraproduktivno, če bi bile ostale države brez ustrezne zaščite," je dejal Erjavec.
Dodal je, da je bila v okviru zveze Nato sprejeta odločitev, da se pogodbe ne podpre.
Erjavec je ob tem opozoril, da so v okviru NPT tri države članice Nata z jedrskim orožjem zmanjšale svoje zaloge. Nizozemska je sicer sodelovala v pogajanjih pri novi pogodbi, vendar pa končni rezultat ni uresničil pričakovanj, kako priti do sveta brez jedrskega orožja in Nizozemska se je potem pri glasovanju v Generalni skupščini vzdržala.
Slovenija bo po Erjavčevih besedah nadaljevala delo v pogodbi NPT in enako tudi v Pogodbi o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT). Na konferenci o uveljavitvi te pogodbe je Erjavec sodeloval v torek. Udeleženci so obsodili dejanja Severne Koreje, ki je edina država, ki v 21. stoletju opravlja jedrske poskuse.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.