"Velik dosežek je, da smo izvolili zelo močne kandidate. To je bil dolgotrajen proces, vendar smo zagotovili sodnike, ki zastopajo vse regije, sodišče pa ima tudi znatno zastopstvo žensk," je po končanem postopku dejal jordanski veleposlanik pri Združenih narodih, princ Zeid Al Husein, ki je predsedoval Skupščini držav podpisnic Rimskega statuta, organu upravljanja sodišča.
Ob začetku volitev je bilo na seznamu skupaj 43 kandidatov, med njimi 10 žensk. Afriška regionalna skupina je predlagala skupaj 10 kandidatov, latinskoameriška 8, vzhodnoevropska, v katero spada tudi Slovenija, 7 (med njimi 3 ženske), azijska 6 ter skupina zahodnoevropskih držav in drugih 12 kandidatov. Slovenski kandidat Boštjan M. Zupančič je v vsakem od prvih treh krogov prejel po 27 glasov, nato v četrtem krogu 23 glasov, v petem krogu pa le še 10 glasov in postalo je jasno, da bo treba na morebitno izvolitev počakati najmanj tri leta, ko bodo volitve za tretjino novih sodnikov ICC.
Izvolitev sodnikov je že pozdravila nevladna organizacija tudi Human Rights Watch, ki je poudarila, da je Skupščina držav podpisnic tako poslala "močno sporočilo, ki potrjuje zavezanost podpisnic za oblikovanje učinkovitega in poštenega sodišča, ko so izvolile toliko sodnikov z velikimi izkušnjami s področja kazenskega prava".
Rimski statut velja od 17.2002
Rimski statut ICC je do 31. januarja 2003 ratificiralo 87 držav, podpisalo pa 139. Potem ko bodo sodniki izvoljeni, bodo z žrebom določili tretjino sodnikov s triletnim mandatom z možnostjo podaljšanja, tretjino s šestletnim mandatom brez možnosti podaljšanja in tretjino z devetletnim mandatom brez možnosti podaljšanja. Sistem je zastavljen tako, da bodo vsake tri leta volitve za tretjino sodnikov z 9-letnim mandatom. Inavguracija sodnikov bo 11. marca v Haagu, kjer bo tudi sedež sodišča, ki bo preganjalo posameznike, obtožene zločinov proti človeštvu, genocida, vojnih zločinov, kasneje pa tudi zločina agresije.
Proračun za ICC v letošnjem letu bo znašal 30 milijonov dolarjev, sodišče pa naj bi začelo deliti pravico proti koncu leta. ICC bo pristojno za zločine, storjene po 1. juliju 2002, ko je začel veljati Rimski statut. Velika pomanjkljivost ICC je dejstvo, da mu nasprotujejo ZDA, ki so doslej podpisale že 17 dvostranskih sporazumov, po katerih države podpisnice ameriškim državljanom priznavajo imuniteto pred ICC oziroma obljubljajo, da jih ne bodo izročale v Haag.
