Jeruzalem, sveto mesto, v krempljih Trumpa in ameriške administracije

Mesto Jeruzalem, v hebrejščini Jerušalajim in v arabščini al Kuds, je zapisano kot sveto v srcih kristjanov, judov kot muslimanov ter simbolizira stoletja njihove skupne in hkrati krvave zgodovine. Vedno znova so ga zasedali in uničevali ter spet osvobajali in obnavljali, tako da vsaka plast tamkajšnje zemlje razkriva drug del preteklosti. Vprašanje judovskega naseljevanje na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu je tako že desetletja jedro konflikta med Izraelom in Palestino. 

Srce Jeruzalema je Staro mesto - labirint ozkih uličic in zgodovinske arhitekture, dom nekaterih najbolj svetih krajev na svetu, obdan s starodavnim obzidjem Razdeljen je na štiri četrti: krščansko, največjo muslimansko, judovsko in armensko.

V krščanski za najbolj sveto velja Bazilika Božjega groba, v muslimanski Kupola na skali in mošeja Al Aksa ter v judovskem Zid objokovanja ali tudi Zahodni zid, nekoč del obzidja porušenega drugega jeruzalemskega templja. Vir hude krvi je predvsem Tempeljski grič, za muslimane Al Haram al Šarif, kjer sta nekoč stala judovska sveta templja, zdaj pa je tam mošeja al Aksa.

Na ozemljih, zasedenih v vojni leta 1967 - to so poleg Vzhodnega Jeruzalema še Zahodni breg, območje Gaze, Golanska planota in polotok Sinaj - izraelske oblasti že desetletja načrtno gradijo judovske naselbine. Ta gradnja je za večji del mednarodne skupnosti z Združenimi narodi nezakonita, a Izraela to ni ustavilo.

Izrael, sveto mesto in jabolko spora

Na Zahodnem bregu v teh naselbinah po ocenah danes živi skoraj 400.000 ljudi, v Jeruzalemu približno pol manj. Gibanje Palestincev je na teh območjih omejeno zaradi številnih kontrolnih točk in cestnih zapor. Judovske naselbine v Gazi so oblasti medtem porušile leta 2005, ko so se umaknile z območja, na polotoku Sinaj pa že leta 1982 po sklenitvi mirovnega sporazuma z Egiptom. Na Golanski planoti medtem te še stojijo, a jih je veliko manj.

Usoda naselbin se je izkazala za enega najbolj zapletenih vprašanj pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu, na katerem je doslej propadlo že več krogov mirovnih pogovorov. Palestinci namreč vztrajajo, da je ustavitev sporne gradnje na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu - ki ju vidijo kot del svoje prihodnje države, Vzhodni Jeruzalem celo kot njeno prestolnico - predpogoj za začetek pogajanj. Izrael po drugi strani trdno stoji na stališču, da so pogajanja mogoča le brez vnaprejšnjega postavljanja pogojev.

V preteklosti je Izrael že pristal na začasno zamrznitev sporne gradnje na Zahodnem bregu, medtem ko za Vzhodni Jeruzalem - ki si ga je leta 1980 tudi priključil, čeprav mednarodna skupnost tega koraka ne priznava - kaj takega odločno zavrača. Celoten Jeruzalem je namreč za Izraelce njihova "večna in nedeljiva" prestolnica. Ker Vzhodni Jeruzalem zanje nikakor ni zasedeno ozemlje, tudi judovskih sosesk v njem ne smatrajo kot naselbine.

V skladu z mirovnim dogovorom iz Osla, ki sta ga leta 1993 z zgodovinskim stiskom rok sklenila tedanji palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski premier Jicak Rabin, naj bi pogovori o končnem statusu Jeruzalema sledili šele v končni fazi pogajanj.

Ne glede na vse je dogovor vendarle mogoč. Izrael je v preteklosti že nakazal, da se je v imenu miru pripravljen odpovedati večini naselbin na Zahodnem bregu - z izjemo nekaterih največjih, ki so tudi najbližje črti prekinitve ognja izpred leta 1967 - ter se pogajati o usodi Jeruzalema. Glede Jeruzalema so različni pretekli predlogi rešitev predvideli njegovo delitev med Izrael in Palestino.

A so možnosti zanj ob sedanji "jastrebovski" vladni koaliciji v Izraelu in z Donaldom Trumpom na čelu ZDA, glavne zaveznice Izraela, bistveno manjše, kot so bile kdaj prej. Trump je ne le izrekel odločno podporo Izraelu in njegovi vladi, ampak je tudi pokazal veliko strpnejši odnos do sporne judovske gradnje od svojega predhodnika Baracka Obame.

Zdaj pa naj bi Trump šel še korak dlje, saj naj bi Jeruzalem še danes priznal kot prestolnico Izraela. Trump je ta korak - ki ga doslej ni storila še prav nobena država na svetu - sicer napovedoval že v lanski predvolilni kampanji, a spričo vseh njegovih spornih obljub takrat ni tako močno odmeval. Zdaj, ko je priznanje pred vrati, se v svetu, še posebej arabskem, vrstijo svarila, da bi lahko s tem sprožil nov val nasilja in pokopal možnosti za mir na Bližnjem vzhodu.

V Beli hiši sicer poudarjajo, da gre zgolj za "priznanje realnega stanja", da bodo točne meje mesta še vedno določene v okviru mirovnih pogajanj in da status svetih ostaja nespremenjen. Poleg tega naj bi veleposlaništvo ZDA vsaj še nekaj let ostalo v Tel Avivu, saj ga bo treba v Jeruzalemu najprej zgraditi, kar spričo izjemnih varnostnih zahtev ne bo lahka naloga.