Začelo se je peto leto, od kar je ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange omejen na gibanje v ekvadorski ambasadi. 18. junija 2012 se je namreč prostovoljno zatekel na veleposlaništvo v Londonu, saj mu je grozila izročitev Švedski, kjer ga sumijo posilstva. Assange se boji, da ga bodo švedske oblasti izročile ZDA, kjer bi se moral zagovarjati zaradi objav številnih depeš, ki so pretresle svetovno politiko. Grozi mu dolgoletna zaporna kazen.
V desetih svetovnih mestih so pripravili dogodke, s katerimi opozarjajo na usodo žvižgačev. Med pobudniki tedna z naslovom ''Najprej so prišli po Assangea'' so aktivist Noam Chomsky, filozof Slavoj Žižek, nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis, pevka Patti Smith in še številni drugi.
Hrvaški filozof Srečko Horvat je dejal, da so se zbrali, da bi spregovorili v podporo Assangeu, ''saj je tudi on spregovoril za vse nas''.
Prejšnji mesec so njegovi odvetniki skušali izpodbiti tiralico, a ta ostaja v veljavi. Assange ni presenečen nad odločitvijo, a je zelo jezen, je dejal njegov odvetnik. Domnevno posilstvo naj bi se zgodilo leta 2010, tako da bo njegov primer zastaral leta 2020.
Assange je za podpornike junak, za nasprotnike nevarni egocentrik. Štiri leta je preživel v sobi veliki 4,6 krat štiri metre. Na voljo mu je tekaška steza, tuš, mikrovalovna pečica, večino dneva sicer preživi za računalnikom. Veleposlaništvo nima vrta. Assange ima tudi mačko, ki mu dela družbo. Angleške oblasti veleposlaništvo nadzorujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu.
Dolgoletno omejeno gibanje je nanj že vplivalo iz zdravstvenega vidika. Po besedah njegovih odvetnikov ima bolečine v ramenih, prav tako bi nujno potreboval zobozdravstveno oskrbo.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.