Po najbolj optimističnem načrtu bi Grčija lahko javni dolg do leta 2020 znižala na raven 120 odstotkov BDP. (Foto: Reuters)

Voditelji Evropske unije so v Bruslju sinoči dosegli dogovor o 50-odstotnem odpisu grškega dolga evropskim bankam, hkrati pa so se dogovorili, da bo treba banke v evroobmočju dokapitalizirati. Dokapitalizacija bo v višini, ki bo bankam zagotovila vsaj devet odstotkov kakovostnega kapitala. Dogovorili so se tudi, da začasni sklad za reševanje evra (ESFS) s 440 milijard poviša na bilijon evrov.

EFSF ima zdaj za 440 milijard evrov efektivne posojilne zmožnosti in za 780 milijard evrov kapitala, potem ko je enkrat že bil okrepljen na podlagi povečanja poroštev z 250 milijard evrov posojilne sposobnosti in 440 milijard evrov kapitala. Podrobnosti o povišanju kapitala bodo voditelji dorekli novembra.

V boj za odpis dolga posegla Merklova in Sarkozy

V pogajanja z bankami, da so pristale na polovični odpis grškega dolga, sta morala poseči celo nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Julija je vrh območja evra dosegel dogovor o prispevku zasebnih upnikov, tako da bi ti z odpisom grških dolgov utrpeli 21-odstotno neto izgubo, a od takrat se je izkazalo, da to še zdaleč ne bo dovolj.

Grčija naj bi namreč po oceni predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada do leta 2020 potrebovala kar 252 milijard evrov za poplačilo svojih obveznosti. 50-odstotna izguba naj bi grško dolžniško breme po ocenah zmanjšala za okoli 100 milijard evrov. Vse skupaj naj bi imele sicer evropske banke v lasti za okoli 210 milijard evrov grških dolžniških vrednostnih papirjev.

Cilj je, da se grški javni dolg, ki dosega 160 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v naslednjih letih pa naj bi navzlic strogim varčevalnim ukrepom poskočil kar na 180 odstotkov BDP, do leta 2020 spravi na vsaj nekoliko bolj vzdržno raven 120 odstotkov BDP.

Van Rompuy: Našli smo vzdržno rešitev

Našli smo vzdržno rešitev za grško krizo, je po vrhu območja evra dejal predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy. Članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF) bodo tako Grčiji v drugem paketu v zameno za nadaljevanje strogih varčevalnih in reformnih ukrepov do leta 2014 zagotovili novih 100 milijard evrov pomoči iz javnih sredstev iz sklada za zaščito evra (EFSF), vključno z dokapitalizacijo grških bank, poleg tega pa bo javni sektor prispeval še 30 milijard evrov v zameno za pristanek bank na odpis vrednosti grškega dolga.

(Foto: Reuters)

Finančni vzvod, ki naj bi ga dosegli s povečanjem ESFS na bilijon evrov, bo po besedah Van Rompuyja lahko dosegel štirikratnik ali petkratnik sedanje posojilne sposobnosti. Omenjeni orodji se bosta lahko uporabljali kombinirano, da se še dodatno okrepi moč mehanizma.

Grčija dogovor pozdravlja

Močno zadolžena Grčija se je na dogovor odzvala z velikim olajšanjem. Grški premier George Papandreu je ocenil, da je država "pobegnila pasti plačilne nesposobnosti". Po njegovem mnenju je šlo za vprašanje preživetja države. Pri tem je posvaril, da bodo morda nekatere grške banke začasno podržavili, hkrati pa zatrdil, da Grčija od prihodnjega leta ne bo imela več proračunskega primanjkljaja. "Dolg je zdaj popolnoma vzdržen. Upajmo, da prihajajo nova in boljša jutra. Tako za Grčijo kot tudi za Evropo. Grčija bo zdaj lahko poravnala svoje pretekle račune. Enkrat in za vedno," je dejal po končanem sestanku z voditelji držav evroobmočja.

"Država je sklenila zelo pomemben dogovor, to je zgodovinski dan, ki lahko prinese red v naše javne finance," pa je za zasebno grško televizijo Mega povedal tiskovni predstavnik grške vlade Elias Mossialos. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je povedal, da se bo Grčija dogovorila o evropskem dogovoru in zmanjšala dolg z nadaljevanjem vseh strukturnih ekonomskih reform. "Priložnosti, ki je pred nami, ne smemo zamuditi. Je enostavno prevelika,“ poudarja Venizelos. Kot pravi, se o tem trenutno uradne Atene pogajajo z grškimi bankami.

Vodja grške dolžniške agencije Petros Christodoulou je povedal, da bodo pogajanja med Grčijo in zasebnimi vlagatelji in imetniki obveznic trajala dva do tri tedne. "Predstavili jim bomo različne rešitve, po katerih jim bomo dolgove povrnili 70 odstotkov v obveznicah in 30 v denarju.“

Svetovni finančniki so si (začasno) oddahnili

Kitajska, druga gospodarsko najmočnejša država na svetu, je pozdravila dogovor evropskih voditeljev in ocenila, da bo pripomogel k večjemu zaupanju na trgih. Kitajski predsednik Hu Jintao je po telefonu govoril s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in izrazil upanje, da bo dogovor stabiliziral finančne trge.

Zadovoljni so bili tudi v Moskvi. Ocenili so, da predstavlja dogovor razlog za previden optimizem, ki bi lahko na kratek rok pozitivno vplival na trg. Japonski finančni minister Jun Azumi pa je povedal, da je Tokio pripravljen sprejeti "potrebne ukrepe" za stabilizacijo območja evra, saj je to tudi v interesu japonskega gospodarstva.

Dogovor je pozdravil tudi prvi mož Svetovne banke Robert Zoellick. Kot je dejal, bi to lahko preprečilo širjenje finančnih težav na hitro rastoče trge, ki zaležejo za polovico rasti svetovnega gospodarstva. Po njegovem mnenju gre za "prvi pomemben korak", s katerim se da kupiti nekaj časa, potrebnega za ureditev razmer v kritičnih državah.

Francoski finančni minister Francois Baroin je menil, da je dogovor rešil evro. "Seveda je obstajala nevarnost eksplozije. Nahajamo se v veliki sistemski krizi. Dosežen dogovor predstavlja ambiciozen, obsežen in kredibilen odziv," je povedal za radio RTL.

Pahor: Presegli smo pričakovanja

"Nihče ne more reči, da je z današnjim sestankom konec dolžniške krize v območju evra, so pa vsaj po mojem mnenju zaključek sestanka in sklepi morda celo presegli pričakovanja voditeljev vlad ter držav območja evra," je dejal Pahor. Sklepi namreč po njegovih besedah predstavljajo precej ambiciozen mehanizem za pomoč Grčiji, za krepitev bančnega sektorja v celotnem območju evra, za krepitev koordinacije ekonomskih politik in celo že nakazujejo na potrebo po spremembi pogodbe.

Kot zelo pomembno je Pahor izpostavil to, da se Evropa zaveda pomena uspeha Grčije pri premagovanju njene dolžniške krize in da je dosežen dogovor z zasebnim sektorjem, da bo sodeloval pri reševanju dolžniške krize v Grčiji. Ob tem je opozoril, da je "popolnoma jasno, da bi bankrot Grčije pomenil resno, verjetno zelo resno nevarnost za celotni evropski bančni sistem, če bi do tega dogodka prišlo".

(Foto: Reuters)

Izpostavil je tudi, da so tokratni sklepi prvi dokument, v katerem sta izrecno omenjeni Španija in Italija. "To bo prav gotovo politično odmevalo in bo imelo določene posledice tudi verjetno na finančnih trgih," je menil.

'Slovenija zamudila vlak za mehek prehod skozi dolžniško krizo'

Premier je tudi dejal, da je Slovenija z zavrnitvijo pokojninske in drugih reform zamudila priložnost za mehek prehod skozi dolžniško krizo. "Mislim, da je Slovenija z glasovanjem proti trem zakonom, zlasti proti pokojninski reformi, zamudila priložnost za mehek prehod skozi dolžniško krizo in da čaka vlado v novem mandatu veliko bolj zahtevno obdobje reform, ki bodo verjetno morale biti nekoliko ostrejše, kot bi bile, če bi s tempom, kot ga je moja vlada ubrala za reforme, nadaljevali do konca," je dejal premier, ki opravlja tekoče posle.

A kakor koli že, Slovenija je po njegovih besedah še vedno v krogu držav, ki so zunaj neposredne nevarnosti dolžniške krize, in se je ne omenja kot problematične države, čeprav je odlaganje nepriljubljenih reform prispevalo k temu, da je bolj na robu varnosti, kot bi si Pahor želel. "Nekoliko trše bo šlo v novem mandatu, a še vedno imamo potencial, da se izvlečemo," je ocenil.

Poudaril je, da se Slovenija ne sme zadolžiti čez mejo, ki bi jo postavile ob bok tveganih držav. Denar, ki bi si ga Slovenija sposodila, mora biti po njegovih besedah izredno namensko usmerjen.

Pokojninska reforma je v Sloveniji po njegovih besedah najbolj pomembna, to mnenje pa delijo tudi ostali voditelji iz EU, dodaja. Ob tem je spomnil na Italijo, ki bo morala upokojitveno starost zvišati s 65 na 67 let.

Vajgl: sinočnji dogovor pomeni začetek trdnejših temeljev združene Evrope

Sklepi, ki so jih sinoči sprejeli evropski voditelji, lahko pomenijo začetek učinkovitejšega gospodarsko-političnega upravljanja združene Evrope, je danes ocenil evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl. Ob tem je sicer opozoril, da bi bili, če bi te sklepe v podobni obliki sprejeli že pred enim letom, v tem trenutku verjetno že zunaj krize.

Kot pravi, gre Evropa še zmeraj skozi fazo svojega institucionalnega konstituiranja, pri čemer je jasno, da so krizne razmere prisilile močne voditelje držav in vlad, da se uklonijo zahtevi po skupnostnem pristopu pri reševanju velikih skupnih problemov.

"Posebej pomembno je, da je vrh evropske politike prisluhnil mnenju tistih, ki jih je ekonomska kriza osiromašila in pahnila v negotovost, ter da so primerni delež bremena za izhod iz krize naložili tistim, ki so nas v krizo pripeljali – zasebnemu finančnemu in bančnemu sektorju," je še poudaril Vajgl.

Izpostavljenost slovenskega bančnega sistema do grškega državnega dolga je po podatkih Banke Slovenije konec septembra znašala 11,2 milijona evrov. Kakšni bodo učinki delnega odpisa dolgov Grčiji, o katerem so se danes zjutraj dogovorili na vrhu EU v Bruslju, še ni mogoče povsem točno oceniti, pravijo v centralni banki.