FOTO in VIDEO: V Kataloniji 700.000 protestnikov špansko policijo označilo za okupacijsko silo

Po referendumu o neodvisnosti Katalonije, ki je po mnenju španskih sindikatov zaradi policijskega nasilja postal nov evropski simbol "kršenja pravic in svoboščin", so v Kataloniji v okviru splošne stavke ves torek potekali shodi in protesti. Na nedavne dogodke se je odzval tudi španski kralj Felipe IV., ki je dejal, da so organizatorji referenduma delovali protipravno.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Fotogalerija (12)

  • Protesti in stavka v Barceloni - 4
  • Protesti in stavka v Barceloni - 2
  • Protesti in stavka v Barceloni - 3
  • Protesti in stavka v Barceloni - 5
  • Protesti in stavka v Barceloni - 6
  • Protesti in stavka v Barceloni - 7
  • Protesti in stavka v Barceloni - 8
  • Protesti in stavka v Barceloni - 9
  • Protesti in stavka v Barceloni - 10
  • Protesti in stavka v Barceloni - 11
  • Protesti in stavka v Barceloni - 13
  • Protesti in stavka v Barceloni - 12

Katalonci so s splošno stavko ves torek protestirali proti "kršenju pravic in svoboščin". Tako so se katalonski sindikati odločili, potem ko se je nedeljski referendum o neodvisnosti spremenil v nasilno obračunavanje med tistimi, ki so želeli oddati svoj glas, in policijo, ki je po naročilu španske vlade skušala glasovanje preprečiti.

Na volišča sta se vseeno odpravila dobra dva milijona od okoli petih milijonov katalonskih volilnih upravičencev. Tisti, ki so na volišča prišli, so odločno podprli neodvisnost, več sto pa jih je volišča zaradi nasilja zapustilo ranjenih.

Protesti v Kataloniji - 3

Poleg protestov so pripravili tudi splošno stavko. (Foto: AP)

V torek so v Kataloniji zaradi splošne stavke in protestov tako bile zaprte šole, zdravstvene ustanove – z izjemo nujne pomoči, obstal je javni promet. Stavkal je celo slavni barcelonski nogometni klub, zaprti so bili muzeji in javne univerze.

Vse skupaj je v mestu povzročilo precejšnjo zmedo. Zaradi večinoma stoječega javnega prometa, so se Katalonci na pot odpravili z avtomobili, posledica pa so bili kilometrski zastoji na cestah in slaba volja voznikov. Stavkali so tudi številni taksisti, kar je še dodatno zagrenilo življenje turistom, ki so te dni na obisku v mestu, namesto običajnega sproščenega mestnega utripa pa so priča poreferendumskemu dogajanju. Ob tem pa še ne morejo obiskati številnih znamenitosti, ki so zaradi stavke zaprte, med drugim niti znamenite Sagrade Familie.

Protesti v Kataloniji - 4

Katalonsko prestolnico Barcelono so preplavili demonstranti, med njimi tudi študenti in mlade družine. (Foto: AP)

Čeprav delo stoji, pa so bile mestne ulice po Kataloniji vse prej kot prazne. Ljudje so se množično zbirali na protestih. Ovili so se v katalonske zastave, opremili s transparenti v podporo neodvisnosti in v protest proti policijskemu nasilju, korakali po ulicah in vzklikali osamosvojitvena gesla.

Vseeno pa so 'dnevi po tem' v Kataloniji precej drugačni kot so si predstavljali pobudniki referenduma. Namesto evforičnega veselja je po pisanju španskih medijev čutiti precej strahu in negotovosti.

"Mislim, da vse skupaj ni dobro, da se situacija še slabša," je za El Pais dejal profesor na katalonski univerzi Ismael Peña-López, prej goreč podpornik referenduma. Zdaj ga razjedajo dvomi o tem, kakšen bo na koncu politični izkupiček referenduma.

Spet drugi še vedno ne morejo verjeti, kaj se je na ulicah Barcelone zgodilo v nedeljo. "Gledala sem izjavo premierja Mariana Rajoyja in se spraševala, v kakšni državi živim," pravi podjetnica Carmen. Po njenem lahko spor reši samo zunanja mediacija, pri čemer računa na EU.

Nasilje še okrepilo katalonsko sovraštvo do oblasti v Madridu

Protesti v Kataloniji - 1

V Kataloniji se je protestov proti policijskemu nasilju na nedeljskem referendumu udeležilo več sto tisoč ljudi. (Foto: AP)

Medtem ko ljudje stavkajo, pa ima španska politika precejšnje težave z iskanjem poti iz nastalih razmer. Nasilje je okrepilo katalonske težnje po samostojnosti in sovraštvo do oblasti v Madridu. Gradnja mostu med Barcelono in Madridom je zato izjemno naporna, pozornost pa zato usmerjena v evropske ustanove, da bi te kot mediatorji pomagale pri urejanju razrušenega odnosa, zaznamovanega z desetletja dolgim bojem Kataloncev za večjo avtonomijo, in Špancev, da 'kokoši, ki nosi zlata jajca', ne spustijo (preveč) z vajeti.

A v Bruslju se večinoma nagibajo k poziciji, da nasilje sicer ni sprejemljivo, da pa gre za špansko notranje politično vprašanje, ki ga bo treba rešiti v Španiji. Evropska komisija je tudi ponovila stališče, da je referendum nezakonit.

Relativno pozno se je v televizijskem intervjuju na nedeljske dogodke v Kataloniji odzval tudi španski kralj Felipe IV. Ta se je očitno postavil na stran Madrida. Dejal je namreč, da so organizatorji referenduma delovali protizakonito.

Katalonski premier Carles Puigdemont medtem pravi, da želi nov dogovor z Madridom, tam španski premier Mariano Rajoy temu ni naklonjen, iz vladnih vrst se vrstijo celo pozivi k aktivaciji člena ustave, ki Kataloniji odvzame avtonomnost.

Puigdemont sicer upravičeno nabira podporo tudi na račun nasilnega obračunavanja oblasti v volivci, po drugi strani pa ima težave. Čeprav je 90 odstotkov volivcev glasovalo za neodvisnost, jih je na volišča prišlo le 42 odstotkov. Kar naj bi bil tudi razlog, da tudi Puigdemont kalkulira o svojih naslednjih korakih.

Čustva so medtem v Španiji še naprej zelo razgreta. "Španija je kot mož, ki pravi, da te tako ljubi, da ne more živeti brez tebe, potem pa te pretepe, da ga ne zapustiš," je za BBC dejal eden od zagovornikov odcepitve.

Rajoy s tem, ko je na volivce naščuval policiste, izgubil politični kapital

Vseeno večina Kataloncev Španije pravzaprav ne želi zapustiti. Želijo pa, da imajo pravico do samoodločbe, da se jih sliši in da lahko upravljajo s svojimi financami. Predvsem zato, ker želijo nehati plačevati za dolgove Madrida in za preživetje revnih španskih regij. Da je bilo solidarnosti dovolj, so ugotovili predvsem med globalno finančno krizo, ki je Španijo spravila na tla, tudi bogata Katalonija pa ima danes kar 35-odstotno brezposelnost med mladimi.

A bolj kot sami ljudje imajo težave z reševanjem odnosa med Barcelono in Madridom politiki. Rajoy je imel pred nedeljo vse karte v svojih rokah – ustava pravi, da je referendum nezakonit, za več avtonomije bi bilo treba spremeniti ustavo. V nedeljo je, s tem, ko je nad volivce naščuval policiste, svoj politični kapital večinoma izgubil.

Na drugi strani Puigdemontu mnogi očitajo populizem, nabiranje glasov na račun jeze in strahov populistov.

Protesti v Kataloniji - 2

(Foto: AP)

Čeprav se oba moža pravzaprav ne strinjata o ničemer, med njima obstaja ena velika in pomembna podobnost. Oba še največ političnih točk nabirata, če še naprej stojita trdno vsak na svoji poziciji. Težava je le, da se v tem primeru prepad med Katalonijo in Španijo vztrajno poglablja do točke, s katere vrnitve ni več. Bolj kot separatizem je tako težava ne le v Španiji, ampak kar po Evropi – populizem.

Španski kralj: Katalonski voditelji delujejo zunaj vladavine prava

Španski kralj Felipe VI. je v torkovem prvem odzivu na dogajanje ob referendumu o neodvisnosti Katalonije dejal, da katalonski voditelji delujejo zunaj vladavine prava. Kot je dodal, je potrebno obraniti ustavni red Španije.

"Skušali so zlomiti enotnost Španije. Takšno neodgovorno ravnanje bi lahko ogrozilo gospodarsko in socialno stabilnost Katalonije in celotne Španije," je posvaril kralj v kratkem, a ostrem televizijskem nagovoru narodu.

Po referendumu, na katerem se je več kot 90 odstotkov udeležencev referenduma izreklo za neodvisnost Katalonije, se je Španija po besedah kralja znašla v 'skrajno težki' situaciji, država pa mora ukrepati, da zagotovi ohranitev ustavnega reda.

Evropska komisija se distancira od katalonskega vprašanja

Evropska komisija na kolegiju v Strasbourgu kljub pozivom k posredovanju pri reševanju katalonskega vprašanja o tem ni razpravljala, saj je to notranja španska zadeva, je povedal podpredsednik komisije Jyrki Katainen. Komisija tako zgolj ponavlja svoja stališča, zlasti poziv k dialogu.

Evropski komisarji so v torek v Strasbourgu razpravljali tudi o razmerah v Kataloniji, a Katainenov povzetek razprave je bil skop: pregledali smo dogajanje, gre za notranje špansko vprašanje, zato upamo, da se bodo ljudje pogovorili in našli rešitve.

Komisija "ni del te situacije", zato ni razpravljala o tem, kaj lahko stori, je še izpostavil Katainen. Katalonska stran sicer poziva k posredovanju tretje strani, pri čemer poudarja, da bi kot posrednika najraje videla EU.

V komisiji tako kljub kritikam zaradi pasivne drže vztrajajo pri znanih stališčih. Katainen je še spomnil, da bo v sredo popoldne razprava o Kataloniji v Evropskem parlamentu, v kateri bo stališča komisije predstavil prvi podpredsednik Frans Timmermans.

O podrobnostih razprave Katainen ni želel govoriti. Tudi vprašanje, ali so res v komisiji različna stališča glede pristopa k temu izzivu, je ostalo brez odgovora.

Protesti v Kataloniji - 5

Protestniki so zahtevali umik enot španske policije, ki so jo označili za okupacijsko silo. (Foto: AP)

Komisija je v ponedeljek v odzivu na referendum v Kataloniji sporočila, da "nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki", pozvala vse ključne igralce k premiku od konfrontacije k dialogu ter opozorila, da je zdaj čas za enotnost in stabilnost.

Poleg tega je ponovila stališča, da je referendum po španski ustavi nezakonit in da je to notranja zadeva Španije ter da bi v primeru zakonitega referenduma, na katerem bi se Katalonci izrekli za neodvisnost, to pomenilo, da Katalonija ostaja zunaj EU.

To stališče temelji na doktrini nekdanjega predsednika komisije Romana Prodija, ki je leta 2004 v odgovoru na vprašanje evropskega poslanca zapisal, da če neko ozemlje članice unije preneha biti del te članice, zanj evropski pravni red ne velja več.

Altafaj: Komisija ni tako močna, kot trdi, da je

Katalonci so razočarani zaradi mlačnega odziva komisije na nasilje ob referendumu, ki po njihovem mnenju razjeda verodostojnost in ugled EU, je v odzivu na bruseljski odziv v ponedeljek poudaril predstavnik katalonske vlade pri EU Amadeu Altafaj.

Med policijskim nasiljem je bilo v nedeljo v Kataloniji poškodovanih skoraj 900 ljudi.

Altafaj, ki je bil pred leti tiskovni predstavnik tedanjega evropskega komisarja Ollija Rehna in tako delovanje komisije pozna od znotraj, kot glavni razlog za mlačen odziv komisije navaja dejstvo, da komisija ni tako močna, kot trdi, da je.

Katalonski predstavnik pri EU je ob tem tudi opozoril, da so mnenja o katalonskem vprašanju v komisiji različna in da nekateri niso zadovoljni z izjavo, ki jo je komisija posredovala v ponedeljek v odzivu na referendum.

Vodja EPP: Španska vlada je branila pravno državo

Na policijsko nasilje na nedeljskem referendumu o neodvisnosti Katalonije se je medtem odzval tudi vodja skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber, ki je menil, da je španska vlada pod vodstvom premierja Mariana Rajoya branila pravno državo. Odzval se je tudi evropski poslanec iz Slovenije Franc Bogovič, ki pa je nasilje obsodil.

"Če dopustimo, da lahko prek množičnih demonstracij spremenimo ustavo, potem v Evropski uniji tvegamo zelo veliko," je dejal evropski poslanec iz Nemčije.

Drugačnega mnenja je Bogovič (SLS / EPP), ki je na ponedeljkovi zaprti seji EPP skupaj z nekaterimi poslanskimi kolegi zelo jasno obsodil nasilje španske vlade ter španske policije. Zavzel se je tudi za posredovanje Evropske unije in pomoč pri pogovorih med Madridom in Barcelono.

Protesti v Kataloniji - 8

Številni protestniki so nosili katalonske zastave in transparente. (Foto: AP)

"EU ne sme obmolkniti ob teh dogajanjih v Španiji, Kataloniji, temveč mora po potrebi odigrati tudi aktivno mediatorsko vlogo, da se razgrete strasti umirijo in se nadaljnje rešitve poiščejo v trialogu na relaciji Madrid - Barcelona - Bruselj. Katalonci so namreč tako državljani Španije kot Evropske unije," je dejal Bogovič.

Skupina slovenskih vidnih osebnosti s peticijo v podporo Kataloniji

Podporo katalonskim prizadevanjem za pravico do samoodločbe je s podpisom pod peticijo izrazila tudi skupina vidnih predstavnikov slovenskega političnega in družbenega življenja. Hkrati je obsodila nasilje, ki so ga španske oblasti izvajale nad Katalonci na dan referenduma o neodvisnosti.

Damjan Mandelc z oddelka za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je pojasnil, da so se v krogu sociologov in sociologinj dogovorili, da skušajo prispevati odziv na dogajanje v Kataloniji. V tej luči so sestavili tudi peticijo, k podpisu katere vabijo vse državljanke in državljane.

Pobudniki peticije so se sicer odločili, da bo ta nadstrankarska, zato so njeno besedilo poslali tako tistim, ki so sodelovali pri slovenski osamosvojitvi, kot tudi ljudem, ki so danes vidnejši predstavniki javnega življenja. "Odziv je bil izjemno pozitiven," je ocenil Mandelc.

Protesti v Kataloniji - 9

V torek ob 11. uri po lokalnem času so protestniki položili cvetje pred javne zgradbe, ki so bile v nedeljo tarča policijskega "napada". (Foto: AP)

Med dosedanjimi podpisniki so tako nekdanji predsednik republike Milan Kučan, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, sociologinja Spomenka Hribar, filozof Tine Hribar, teolog Edvard Kovač, pravnik Ciril Ribičič, evropski poslanec Ivo Vajgl, pevec Vlado Kreslin, igralec Boštjan Gorenc Pižama in še mnogi prepoznavni obrazi z različnih področij družbenega življenja.

V peticiji izražajo pretresenost nad nasiljem, ki so ga španske oblasti izvajale nad Katalonkami in Katalonci na dan referenduma, ki ga je izglasoval demokratično izvoljeni katalonski parlament. Edini 'zločin', ki so ga ti ljudje storili, je bil, da so želeli svobodno izraziti svojo voljo in neposredno odločati na referendumu, ki je najvišja oblika neposredne demokracije. "Vsakršno nasilje oblasti nad državljankami in državljani je zavržno in strahopetno," poudarjajo podpisniki.

Iz Barcelone so sporočili, da se je protestov proti policijskemu nasilju udeležilo 700.000 ljudi.

Po njihovem mnenju nobena ustava, ki jo sprejme politična večina v določenem družbeno-političnem trenutku in kontekstu, ne more poteptati pravice narodov, da sami odločajo o svojem političnem položaju in oblikah socialnega, ekonomskega in kulturnega razvoja.

'Nismo pozabili podpore katalonskega naroda leta 1991'

V peticiji prav tako izražajo občudovanje in podporo nenasilnemu odporu Kataloncev. Ti v boju niso sami, saj tudi "slovenske državljanke in državljani nismo pozabili podpore katalonskega naroda, ko smo leta 1991 pričakovali mednarodno podporo ob osamosvajanju in vzpostavljanju naše lastne državnosti".

Zato podpisniki peticije pozivajo predsednike Evropske sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, da "nedvoumno obsodijo nasilje španskih oblasti nad Katalonkami in Katalonci ter ustrezno ukrepajo zoper špansko vlado". Prav tako institucije EU pozivajo, da storijo vse, da pride do dialoga med španskimi in katalonskimi oblastmi ter priznajo izid referenduma.

Z apelom se po besedah Mandelca obračajo tudi na slovensko oblast, torej na predsednike države, vlade in parlamenta, naj odločneje obsodijo nasilje, ki se je zgodilo v Kataloniji. "Naj vendarle podprejo, zavoljo zgodovinskega spomina in moralnega dolga, ki ga ima Slovenija do Katalonije, njihovo pravico do samoodločbe," je pojasnil Mandelc.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 543
AneAne 05.10.2017 10:58:26
Edino g. Kučan razume ljudi. Tako kot vedno. Gospa Štefka bi pa vsem čaj skuhala, ker je fajn ženska. Vsi bi bili deležni toplega čaja, tako volivci kakor policisti.
Več komentarjev