Višegrajska četverica odkrito proti Angeli Merkel

Medtem ko se avstrijsko notranje in obrambno ministrstvo ukvarjata s tem, kako čim bolj zaščititi južno mejo, na tisoče ekonomskih migrantov k nam prihaja s severozahoda, v petkovem članku na spletu opozarja avstrijski časnik Kronen Zeitung in Nemčiji očita množično vračanje migrantov z Bavarske v Avstrijo.

Kot nadaljuje, so na to možnost opozarjali že lani jeseni, ko je nemško notranje ministrstvo napovedalo "hiter izgon" prišlekov, ki niso upravičeni do azila. A avstrijski kancler Werner Faymann je takrat zatrdil, da so odnosi z Nemčijo odlični in da tu ne bo nobenih težav, saj nemška kanclerka Angela Merkel "drži besedo".

"Štiri mesece pozneje pa aktualne številke notranjega ministrstva kažejo, da Berlin zelo dobro izvaja napovedane hitre izgone v Avstrijo: na dan preprosto pošiljajo nazaj v Zgornjo Avstrijo in na Solnograško od 50 do 200 ekonomskih migrantov iz Maroka, Alžirije, Egipta itd."

V januarju je šlo za povprečno 123 ljudi dnevno, februarja malo manj - po pojasnilih Dunaja zato, ker Avstrija zdaj bolje nadzoruje vstopanje migrantov na svoji južni meji s Slovenijo, še dodaja Kronen Zeitung.

Na tisoče razočaranih prosilcev za azil zapušča Finsko

Medtem se je na tisoče iraških prosilcev za azil, ki so lani prispeli na Finsko, odločilo prekiniti azilne postopke in prostovoljno vrniti v domovino.

Finska je lani prejela okoli 32.500 prošenj za azil, kar je skoraj desetkrat več kot leto prej, ko je bilo vloženih okoli 3600 prošenj. Skoraj dve tretjini lanskih prosilcev za azil so predstavljali mladi iraški moški, ki pa imajo sedaj pomisleke glede življenja na Finskem. Zato finske oblasti organizirajo čarterske polete v Bagdad, ki bodo stekli naslednji teden. Polete bodo organizirali, dokler bo zanimanje zanje.

Po navedbah finskih oblasti je doslej okoli 4100 prosilcev za azil umaknilo prošnje, to število pa naj bi v prihodnjih mesecih doseglo 5000. Večinoma so migranti pristojnim službam povedali, da se želijo vrniti k svojim družinam. A nekateri so tudi izrazili razočaranje nad življenjem na Finskem.

"Nekateri pravijo, da razmere na Finskem in dolgi azilni postopki niso izpolnili njihovih pričakovanj," je povedal programski direktor Mednarodne organizacije za migracije na Finskem Tobias van Treeck.

Medtem je potovalni agent somalijskega porekla Muhiadin Hasan, ki v zadnjem času na dan proda od 15 do 20 letalskih kart za Bagdad, pojasnil, da nekateri od iraških prosilcev za azil ne marajo hrane na Finskem, da jim je premrzlo, nekateri pa se ne počutijo dobrodošle.

Tako kot nekatere druge evropske države je Finska nedavno zaostrila azilno oz. priseljensko politiko. Delovno sposobni prosilci za azil morajo tako, recimo, opraviti nekaj neplačanega dela. Finska je prav tako napovedala, da bo zavrnila do 20.000 prosilcev za azil iz leta 2015, a to število bi se lahko zaradi prostovoljnih odhodov zmanjšalo.

Višegrajska četverica o zapiranju makedonske meje kot uporu proti Merklovi

Višegrajska četverica – Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška – gre v begunski in migracijski krizi v odkrit spopad z Merklovo, saj naj bi bila odločena zapreti t. i. balkansko pot, in sicer na grško-makedonski meji, poroča nemški Spiegel. Nemška tiskovna agencija dpa obenem navaja še Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo.

Premierji držav višegrajske četverice se bodo v ponedeljek sešli na izrednem vrhu v Pragi, posvečenem migracijam. Uradno naj bi na srečanju oblikovali skupno stališče glede reševanja begunske krize pred vrhom EU v Bruslju prihodnji teden, a po informacijah Spiegla bodo dejansko zapečatili dogovor o tem, kako bodo Makedoniji pomagali zapreti njeno mejo z Grčijo.

"Cilj: štiri vzhodnoevropske države članice EU načrtujejo zaporo t. i. balkanske poti za begunce," piše Spiegel in navaja slovaškega zunanjega ministra Miroslava Lajčaka: "Dokler ni skupne evropske strategije, je legitimno, da države na balkanski poti ščitijo svoje meje (...) Mi jim pri tem pomagamo."

Nemški mediji sicer omenjajo tudi, da se Slovenija, Hrvaška in Avstrija, ki se nahajajo na t. i. balkanski poti, prav tako zavzemajo za občutno krepitev nadzora na grško-makedonski meji, potem ko dogovarjanje EU s Turčijo, pritisk na Grčijo, naj naredi več, in ukrepi v Egejskem morju niso prinesli želenih rezultatov.

Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je v petek ob obisku v Skopju opozoril, da bo zgornja meja, ki jo je za sprejem beguncev za letos določila avstrijska vlada in znaša 37.500 oseb, kmalu dosežena. Obenem je makedonske sogovornike pozval, naj ustrezno ukrepajo in se pripravijo na zaprtje svoje meje z Grčijo.

Avstrija je Makedoniji pri tem pripravljena pomagati, med drugim s svojimi policisti in opremo, "morda celo z vojaki", je še zatrdil Kurz, medtem ko sta Slovenija in Hrvaška nekaj svojih policistov na makedonsko mejo poslali že pred časom.

Slovenski premier Miro Cerar je tudi podal konkreten predlog o okrepljenem nadzoru na makedonsko-grški meji, ki bo tema pogovorov voditeljev na vrhu EU čez nekaj dni.

Pred vrhom bodo v sredo zvečer v Bruslju o tem predlogu ločeno govorili predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ter Cerar, hrvaški premier Tihomir Orešković, srbski predsednik Tomislav Nikolić in makedonski predsednik Gjorge Ivanov. Vse sodelujoče države so Cerarjevo pobudo sicer že podprle.