FOTO in VIDEO: 'Letimo zelo, zelo nizko. Letimo veliko prenizko'

Natanko pred desetimi leti je 19 moških, večinoma državljanov Savdske Arabije, ugrabilo štiri letala in z njimi izvedlo usklajene teroristične napade na New York in Pentagon. Prvo letalo je trčilo v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku 15 minut pred deveto uro zjutraj. Strah in groza sta zavladala na Manhattnu. Ljudje so bili zmedeni, gre za nesrečo ali kaj drugega? Ko je 15 minut pozneje drugo letalo trčilo v južni stolp WTC, je bilo jasno, da gre za načrtovane napade. In ko je tretje letalo še pol ure pozneje trčilo v Pentagon, je bilo po besedah tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha jasno, da je bila ZDA napovedana vojna.

Vendar, kdo jo je napovedal? Zakaj? Kaj storiti in kako se odzvati? S temi vprašanji se je ukvarjal ameriški politični, vojaški in varnostni vrh. Prebivalci New Yorka pa so doživljali največjo nočno moro v zgodovini. Policisti, gasilci, reševalci so drveli na Manhattan pomagat in reševat. Očividci so bili priče grozljivim prizorom, ko so ljudje v obupu skakali iz 100 in več nadstropij gorečih stolpov. Kdor je lahko, je bežal pred peklom, ki je nastal v središču ''svobodnega sveta''. V New Yorku je zavladal kaos, uničenje, smrt, trpljenje in predvsem neskončen strah.

In ni še bilo konec. Nekaj čez 10. uro dopoldan je v Pensilvaniji strmoglavilo letalo, pozneje znano kot letalo 93. Tudi tega so ugrabili teroristi in po nekaterih navedbah nameravali z njim napasti še politično središče ZDA Washington D. C. Vendar pa so se jim načrti v tem primeru ponesrečili. Domnevno zaradi posredovanja potnikov, ki so že vedeli, kaj se dogaja v New Yorku, teroristom ni uspelo doseči cilja, kljub temu pa je letalo strmoglavilo. Dogodka ni preživel nihče.

Ves svet je obnemel. Ko sta se ''dvojčka'', domnevno zaradi slabe konstrukcije dobro uro ter uro in pol po napadih zrušila, je bila večina svetovnega prebivalstva že prikovana pred televizijskimi sprejemniki. Napad na ZDA je svet, zahvaljujoč tehnologiji, spremljal v živo. Dobrih 11 let pred tem so sicer lahko prvič v živo spremljali pekel vojne, ko je CNN v živo prenašal ameriški vojaški napad na Irak. Dve leti po napadu na New York so ga znova.

Nova era – era vojne proti terorizmu

Tedanji ameriški predsednik George Bush je za dogodke izvedel, medtem ko je otrokom v nekem vrtcu bral pravljice. Ko mu je pomočnik prišepnil, da so ''ZDA napadene'', je predsednik bral naprej. Kot pravi, ni želel vznemirjati otrok.

Kmalu potem so ga z letalom air force 1 prepeljali v Washington, vendar ne direktno. Ker so napadi še trajali in ker nihče v ameriški administraciji, tako vsaj pravi uradna verzija dogodka, ni vedel, kaj se bo zgodilo, je letalo spreminjalo smeri ter vmes celo pristalo v eni od vojaških baz. Zvečer pa je Bush le prispel v prestolnico. Takrat je bilo že bolj ali manj jasno, kdo je glavni osumljenec: Osama bin Laden in teroristična mreža Al Kaida. Začela se je ameriška vojna proti terorizmu – vojaški del operacije se je začel 7. oktobra 2001 z napadom na Afganistan – v kateri ni bilo prostora ne za človekove pravice ne za mednarodno pravo.

Ameriški odziv na uničujoče napade je bil pravzaprav povsem pričakovan. Travma je bila tako huda, da je bil prvi instinkt večine Američanov ta, da je treba teroriste ubiti in ne razumeti.

Bili so tako jezni, da niso začutili nobene potrebe po tem, da bi postavljali nadaljnja vprašanja. Kot je na primer, zakaj so Muhamed Ata in ostalih 18 napadalcev tako zelo sovražili ZDA, da so bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja, da bi jih kaznovali? 10 let pozneje so katastrofične posledice, ne samih napadov, temveč ameriškega odziva za ZDA in ves svet, zelo jasne in očitne, zato je toliko pomembneje razumeti motive napadalcev, da bi lahko preprečili morebitne nove napade.

Razlogi za sovraštvo s strani Al Kaide še obstajajo

Skrajna islamistična skupina Al Kaida je bila, kot piše Patrick Seale v Middle East Online, proizvod vojne, ki sta jo ZDA in tedanja Sovjetska zveza vodile v Afganistanu v 80. letih prejšnjega stoletja. ZDA so v zavezništvu s Pakistanom in Savdsko Arabijo rekrutirale, oboroževale in usposabljale desettisoče muslimanov za boj proti Rusom. Možnost, da se borijo proti brezbožnim Rusom na tuje stroške, je v vojno pritegnila mlade moške vse od osrednje Azije do Alžirije. Samo iz Jemna je prišlo 25.000 prostovoljcev, ki so se borili v imenu islama in ki so pozneje postali znani pod imenom mudžahedini.

Ko je Sovjetska zveza razpadla in se je hladna vojna končala, so ZDA mudžahedinom obrnile hrbet, saj jih niso več potrebovali. Tako se je domov vrnilo na tisoče mladih ljudi, ki niso dobili službe, ki so bili odtujeni od družbe in ki so se v nekaterih primerih zaradi tega obrnili proti vladam v svojih državah, kot se je to zgodilo v Alžiriji in Jemnu. Imena teh mladih, razočaranih ljudi so končala v podatkovni zbirki gorečega nasprotnika Sovjetov: Osame bin Ladna. Nastala je Al Kaida.

Nekateri mudžahedini so se obrnili tudi proti nekdanjem sponzorju Savdski Arabiji, ko je ta povabila pol milijona ameriških vojakov v kraljestvo, ki je za muslimane sveto, da bi pregnali Sadama Huseina iz Kuvajta. Za mnoge muslimane je bila prva zalivska vojna zelo sporna. Bili so ogorčeni nad uničenjem iraških sil in nad ostrimi sankcijami, ki so jih ZDA uvedle proti Bagdadu, zaradi česar naj bi umrlo pol milijona iraških otrok.

Vendar to niso bili edini razlogi za sovraštvo Al Kaide do ZDA. Pomembno vlogo je igrala tudi brezpogojna podpora ZDA Izraelu, ki ni prenehal z zatiranjem in razlaščanjem palestinskega naroda. Izraelski politik Benjamin Netanjahu je tako na primer takoj po napadih 11. septembra dejal, da so bili ti ''dobra stvar za Izrael'', saj so lahko sedaj skrajni izraelski politiki javno govorili, da so Palestinci teroristi kot tisti, ki so napadli ZDA. Izrael in ZDA so bili tako po njegovih besedah sedaj v istem čolnu – žrtve islamističnega terorja.

Ena od neposrednih posledic napadov in ameriškega odziva nanje je bilo hitro širjenje islamofobije po ZDA ter nekaterih evropskih državah. Ne nazadnje je tudi Anders Breivik, ki je izvedel nedavne napade na Norveškem, javno oznanjal svojo brezpogojno ljubezen do Izraela in njegovih protipalestinskih politik.

Ko je mesto ameriškega predsednika zasedel Barack Obama, je vedel, kaj mora storiti. Spremeniti Bushevo katastrofalno politično zapuščino in začrtati novo smer. Ena njegovih prvih zunanjepolitičnih potez je bila obnoviti izraelsko-palestinski mirovni proces. Junija 2009 je v Kairu obljubil, da ZDA niso in nikoli ne bodo v vojni z islamom. Te besede so vzbudile veliko upanja po vsem islamskem svetu.

Vendar pa je bilo vse skupaj iluzija. Obami ni uspelo izvleči ZDA izpod vpliva proizraelskih ter drugih fanatičnih in zaslepljenih konservativcev. Premagali so ga Netanjahu in ameriški proizraelski lobiji, piše Seale.

Osamo so hoteli živega ali mrtvega

Namesto novega začetka je moral Obama nadaljevati z Bushevo zapuščino. Tako zaradi ameriških vojaških operacij še vedno umira in izgublja domove ogromno muslimanov po vsem svetu, človeški viri in denar se še vedno trošijo za vojne, ki jih ZDA ne morejo dobiti, sramotni zapor v Guantanamu je še vedno odprt.

Izrael še vedno brez vsakršnega nadzora gradi nove in nove naselbine na palestinskih območjih. Palestinci bodo še ta mesec na zasedanju Združenih narodov zahtevati priznanje njihove državnosti. Vendar so ZDA že napovedale, do bodo vložile veto na kakršno koli priznanje Palestine v Varnostnem svetu ZN. In na takšni podlagi se lahko rojevajo nove teroristične ideje in napadi. In v tem kontekstu se zdi, da nove grožnje z napadi ob 10. obletnici niso povsem iz trte izvite.

Ironično je, da bo Obamov prvi mandat, v katerem je hotel spremeniti dosedanjo ameriško politiko in zaključiti vojne, proti kateri je pred tem tudi glasoval, najverjetneje ostal v spominu po atentatu na najbolj iskanega terorista na svetu. 10 let po napadih so namreč ZDA vendarle uspele najti Osamo bin Ladna. Niso ga pripeljali pred sodišče, ubili so ga na licu mesta in njegovo truplo odvrgli v morje. ''Wanted dead or alive (Hočemo ga živega ali mrtvega),'' je glede Osame 10 let prej dejal Bush. Dobili so ga mrtvega.

Odziv ZDA ogrozil lastne temeljne principe

Al Kaidini napadi so bili torej naperjeni proti ZDA, jim škodovati in so tudi jim, vendar, kot pravi ekonomist Joseph Stiglitz, tudi na načine, o katerih Osama bin Laden ni niti sanjal. Bushev odziv na napade je ogrozil principe, na katerih so ZDA utemeljene, spodkopal je ameriško gospodarstvo in še zmanjšal varnost te države.

Napad na Afganistan je bil razumljiv, medtem ko je bila invazija na Irak povsem nepovezana z Al Kaido, ne glede na to, kako si je ameriška administracija prizadevala prikazati nekakšne povezave med njima. Ta ''vojna po izbiri'', kot jo imenuje Stiglitz, je hitro postala zelo draga. Na začetku so govorili o 60 milijardah dolarjev, a je šlo pri tem za neverjetno nesposobnost in brezsramno neiskreno zavajanje, trdi Stiglitz. Slednji je namreč s kolegico Lindo Bilmes izračunaval stroške vojne proti terorizmu. Pred tremi leti so se njune najbolj konservativne ocene gibale med tremi in petimi bilijoni dolarjev. Od takrat pa so stroški samo še naraščali.

Vojna na kredit

''Tudi če bi Bushu lahko odpustili, da je ZDA in večino preostalega sveta potegnil v vojno pod lažnimi pretvezami in tudi to, da je lažno predstavljal stroške tega podviga, pa mu ni moč odpustiti, kako se je odločil vse skupaj financirati. Njegova vojna je bila prva vojna v zgodovini, ki je bila v celoti financirana na kredit. Ko so ZDA šle v vojno in je deficit že visoko narasel zaradi nižanja davkov, se je Bush odločil za še en krog davčnih olajšav za bogate,'' je zapisal Stiglitz.

Ironično pa so vojne, ki so sledile septembrskim napadom, še dodatno spodkopale varnost ZDA in sveta na splošno. Vojaška rekrutacija bi bila že tako ali tako težka zaradi nepriljubljene vojne, vendar pa je Bushev poskus zavajanja prebivalcev glede stroškov vojne vodil še v nezadostno financiranje vojske, ki so jim odrekli celo osnovne izdatke. Na primer za vozila, odporna na eksplozije min, ali primerno zdravstveno oskrbo veteranov, ki so se vračali iz teh vojn, ugotavlja ekonomist.

Vendar pa je največja moč ZDA, poleg vojaške in gospodarske, v njihovi 'mehki moči', v njihovi moralni avtoriteti. In tudi to je odziv na teroristične napade močno oslabil. ZDA so začele po tekočem traku kršiti človekove pravice in pravico do zaščite pred mučenjem, zato je prišla zavezanost ZDA mednarodnemu pravu pod velik vprašaj.

Al Kaida, čeprav še ni poražena, po navedbah Stiglitza ni več videti tako velika grožnja, kot je bila tik po napadih na ZDA. Vendar pa je bila cena za to ogromna in v veliki večini nepotrebna oziroma bi se ji lahko izognili. Zapuščina napadov in odziva na napade bo tako bremenila še veliko generacij. ''Splača se premisliti, preden se gre v akcijo,'' še pravi Stiglitz.

Zadnje zabeleženo avdio sporočilo z letala na letu 11, ki je prvo trčilo v stolp WTC, je telefonski klic stevardese Amy Sweeney. ''Nekaj je narobe, hitro se spuščamo. Vidim vodo, vidim stavbe, vidim stavbe. Letimo zelo nizko. Letimo zelo, zelo nizko. Letimo veliko, veliko prenizko,'' je dejala, preden je glasna statika prekinila povezavo. Vprašanje, ki se pojavlja 10 let po tem dogodku, je, ali bo družba kot celota in posamezniki, ki jo vodijo, lahko pravočasno ugotovili, da se človeštvo v imenu varnosti spušča vse nižje in nižje. Trčenje v osnove civilizacije bi jih porušilo do temeljev. Kot sta se porušila dvojčka WTC.

Preberite še: V ZDA se spominjajo žrtev terorističnih napadov.

Časovni potek dogodkov 11. septembra 2001

8.46 – Letalo boeing 767 družbe American Airlines (AA) na letu številka 11 iz Bostona v Los Angeles strmoglavi v severni stolp Svetovnega trgovinskega centra (WTC).
9.03 – Letalo boeing 767 družbe United Airlines (UA) na letu številka 175 iz Bostona v Los Angeles strmoglavi v južni stolp WTC.
9.05 – Bushu med branjem knjige v vrtcu sporočijo, da so ZDA napadene.
9.17 – Televizijska družba CBS prvič sporoči, da so iz obveščevalnih krogov izvedeli, da je verjetni osumljenec za napade Osama bin Laden.
9.37 – Letalo boeing 757 družbe AA na letu številka 77 iz Washingtona v Los Angeles strmoglavi v zahodno krilo Pentagona.
9.59 – Poruši se južni stolp WTC.
10.03 – Letalo družbe UA na letu številka 93 iz Newarka v San Francisco strmoglavi v Pensilvaniji.
10.28 – Poruši se severni stolp WTC.
13.04 – Bush odredi visoko stopnjo pripravljenosti v ameriški vojski po vsem svetu. Ob tem sporoči: ''ZDA bodo našle in kaznovale odgovorne za ta strahopetna dejanja.''
16.00 – Mediji poročajo, da je po navedbah vrha obveščevalcev glavni osumljenec Osama bin Laden.
23.30 – Bush tik pred spanjem v svoj dnevnik zapiše: ''Danes se je zgodil Pearl Harbor 21. stoletja. Mislimo, da je bil Osama bin Laden''.

Poglejte še: VIDEO: Minute groze – dogodki, ki so pretresli svet.