Če ne bo podpore, ne bo poslov z uporniki

Vodja predstavništva Hidromontaže v Libiji Jože Gričnik pa je za včerajšnjo oddajo 24UR ZVEČER dejal, da zaposleni tam pričakujejo padec režima Moamerja Gadafija. "Današnje novice so zelo obetajoče, še posebej za nas, ki smo zainteresirani za libijski trg," je pojasnil.

Po njegovih besedah si Libijci po "krvavih šestih mesecih močno želijo svobode in miru". Meni, da se bo položaj v Libiji po padcu Gadafijevega režima dokaj hitro uredil. Glede na žrtve in Gadafijev teror bodo Libijci zmogli dovolj zbranosti in poguma, da bodo sestavili vlado, je še dodal Gričar. "Prehodni čas bo težek, ampak ne tako dolg, kot je vojna," je menil.

Glede Hidromontaže pa je dejal, da se z uporniki še ne pogovarjajo, se pa pogovarjajo z ljudmi v gospodarstvu. Ti upajo, da bodo ostali na svojih položajih, saj so le oni sposobni obdržati oskrbo z elektriko, vodo in drugimi, za življenje potrebnimi stvarmi. "Če ne bo preveč vmešavanja politike in preveč rivalstva med klani, potem bo to vsekakor mehak prehod in se na gospodarstvu ne bo preveč poznal," je zaključil v javljanju v oddajo.

Na Gospodarski zbornici so nam posredovali podatke o blagovni menjavi med Sloveniji in Libijo. Ti kažejo, da je Slovenija od leta 2007 po večini uvažala. Presežek izvoza nad uvozom v Libijo je Slovenija beležila v letih 2007 in 2010. Leta 2007 je presežek znašal nekaj več kot milijon evrov, leta 2010 pa nekaj manj kot devet milijonov evrov. Največja je bila blagovna menjava v volilnem letu 2008, ko je zanašala dobrih 151 milijonov evrov, najnižja pa leta 2007 (slabih 34 milijonov evrov). Slovenska podjetja so po večini izvažala električne generatorske agregate, merilnike porabe plinov, kite, smolne omete, polnila, konstrukcije in pipe ter ventile, uvažala pa so predvsem nafto ter medicinske aparate in opremo.

Italija za svoja podjetja zahteva spoštovanje že sklenjenih pogodb

O sodelovanju z libijskimi uporniki oziroma novimi oblastmi, ko bodo te vzpostavljene, pa je danes govoril tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini. Izrazil je upanje, da bodo prihodnje oblasti spoštovale že sklenjene pogodbe italijanskih podjetij z Libijo. Gre predvsem za pogodbe, povezane z oboroževanjem, gradbeništvom in nafto.

"Strinjali so se, da bodo pogodbe spoštovali, tudi tiste, ki so jih sklenila italijanska podjetja. Italijanske pogodbe so sklenjene z Libijo, in ne Gadafijem," je še zatrdil. Sestanek z vodjo Prehodnega nacionalnega sveta Mahmudom Džibrilom pa je že včeraj napovedal tudi italijanski premier Silvio Berlusconi.

Tudi Brazilija je sporočila, da bodo njena podjetja spoštovala pogodbe z novo vlado v Libiji, je sporočil zunanji minister Antonio Patriota. Na vprašanje, ali ga skrbi, da bo nova oblast poskušala kaznovati Brazilijo v gospodarskem smislu, je odgovoril: "Mislim, da se to ne bo zgodilo. Dobili smo zagotovila, da bodo pogodbe spoštovane tudi v primeru sprememb.“

Šele leto in pol po koncu vojne zopet po starem

Včeraj je nekdanji libijski minister za nafto Šokri Ganem, ki je maja prebegnil v London, dejal, da bo Libija po končanju spopadov potrebovala do 18 mesecev, preden bo lahko izvoz nafte spravila spet na raven pred začetkom spopadov.

Libijski uporniki pa so že opozorili ruska, brazilska in kitajska podjetja, da bi lahko po prevzemu oblasti izgubila posle z Libijo, ker njihove države nočejo dovolj odločno podpreti vstaje proti Gadafiju. "Nimamo problemov z italijanskimi, francoskimi in britanskimi podjetji. Lahko pa bo prišlo do političnih vprašanj z Rusijo, Kitajsko in Brazilijo," je dejal vodja oddelka službe za informiranje v naftnem podjetju libijskih upornikov Abdeldžalil Majuf.

So v Rusiji že odpisali donosne posle?

Z Libijo je pred vojno sodelovalo okoli 75 kitajskih podjetij, ki so zaposlovala okoli 36.000 ljudi. Ruska podjetja, med katerima sta tudi Gazprom Neft in Tatneft, so imela sklenjenih za več milijard dolarjev poslov, Libija pa je v veliki meri sodelovala tudi z brazilskimi družbami, med katerimi je tudi Petrobas.

"Libijo smo popolnoma izgubili. Naša podjetja bodo izgubila vse, ker jim bo Nato prepovedal delovati v Libiji," je včeraj dejal Aram Šegunts, generalni direktor rusko-libijskega gospodarskega sveta.

Danes pa je namestnik kitajskega ministra za trgovino Ven Žongliang Libijo pozval, naj zaščiti svoje investicije, pri tem pa je dodal, da sta od trgovanja z nafto imeli koristi obe državi. S tem se je odzval na grožnje predstavnikov libijskih upornikov, da bi lahko kitajska podjetja izgubljala posle. "Kitajske investicije v Libiji, še posebej naftne investicije, kažejo vzajemno sodelovanje med državama in to sodelovanje je v interesu ljudstev obeh držav," je še dodal.