Macron slavil tudi na parlamentarnih volitvah, v parlamentu ima absolutno večino

Na francoskih parlamentarnih volitvah je prepričljivo slavilo sredinsko gibanje naprej predsednika Emmanuela Macrona. Glede na zadnje rezultate je skupaj z zavezniško stranko MoDem osvojilo 351 od 577 sedežev v parlamentu. Macron ima tako eno največjih večin po drugi svetovni vojni, ki odpira pot izvedbi njegovih reform.

Sredinsko gibanje francoskega predsednika Emmanuela Macrona je tudi po uradnih izidih prepričljivo zmagalo na parlamentarnih volitvah. Glede na zadnje izide je skupaj z zavezniško stranko MoDem osvojilo 351 sedežev v 577-članskem parlamentu.

Gibanje, ki ga je Macron ustanovil pred le 16 meseci, je z uspehom dodobra spremenilo francosko politično pokrajino, čeprav bo njegovim kandidatom pripadlo precej manj od celo 470 sedežev, kolikor so jim jih napovedovale nekatere ankete.

Vsekakor pa daje 39-letnemu predsedniku države eno največjih večin v parlamentu po drugi svetovni vojni, ki odpira pot izvedbi njegovih reform. "Še leto nazaj si ne bi nihče predstavljal tovrstne politične prenove," je v nedeljo zvečer dejal premier Edouard Philippe.

Philippeja je Macron tudi ponovno imenoval za francoskega premierja in mu naložil oblikovanje nove vlade. V novi vladi očitno ne bo 54-letnega Richarda Ferranda, ki sicer velja za tesnega zaupnica francoskega predsednika. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, naj bi Macron Ferranda, ki se sooča z obtožbami, da je na preteklem položaju v zavarovalniškem skladu pri sklepanju nepremičninskega dogovora dal prednost svoji partnerici, zaprosil, da prevzame vodenje poslanske skupine Naprej republika.

Koga vse je Macron porazil?

Naprej republika je popolnoma porazila doslej vladajoče socialiste. Ti so po petletnem mandatu predsednika Francoisa Hollanda, ki so ga zaznamovali visoka brezposelnost in socialni nemiri, iz volitev izšli kot največji poraženci. Od dosedanjih 250 sedežev so jih uspeli ubraniti le 29.

"Poraza socialistične stranke se ne da zanikati," je dejal vodja stranke Jean-Christophe Cambadelis, ki je že v prvem krogu 11. junija izgubil svoj sedež in v nedeljo zvečer odstopil tudi s čela socialistov.

Emmanuel Macron

Emmanuel Macron ima eno največjih parlamentarnih večin v Franciji po drugi svetovni vojni. (Foto: AP)

Nekdanji socialistični premier Manuel Valls je po spopadu s kandidatom skrajne levice v pariškem predmestju s tesno večino in po ponovnem štetju glasov vendarle ohranil svoj poslanski položaj.

Bolje kot socialisti, a še vedno slabo so se odrezali desni Republikanci, ki so osvojili 131 poslanskih sedežev, medtem ko so jih doslej zasedali 200. Ostajajo glavna opozicijska stranka in imajo po besedah njenega vodje Francoisa Baroina dovolj sedežev, da bodo lahko "branili svoja prepričanja".

Vse prej kot zadovoljni z volilnim izidom pa so v skrajno desni Nacionalni fronti, ki je po doslej znanih rezultatih osvojila osem poslanskih mest. Med novimi poslanci je prvič tudi predsedniška kandidatka in predsednica stranke Marine Le Pen, a stranki ni uspel cilj 15 poslancev, ki so pogoj za oblikovanje poslanske skupine.

Kljub temu je Le Penova vztrajala, da imajo še vedno pomembno vlogo, češ da so "edina sila upora proti zvodenelosti Francije, njenega socialnega modela in njene identitete".

Nova sestava parlamenta bo v bistveni meri drugačna od dosedanje, v njej pa bodo v povprečju veliko mlajši poslanci iz etnično različnih ozadij. V njem bo 223 žensk, kar je rekordno število.

Skrajno leva Nepokorna Francija je osvojila 17 sedežev in le s težavo ohranja zagon iz predsedniških volitev. Njen takratni kandidat Jean-Luc Melenchon je osvojil poslanski sedež v Marseillu z obljubami, da se bo boril proti Macronovi reformi trga dela.

Približno polovica kandidatov stranke Naprej republika je bila praktično neznanih in iz zelo raznolikih področij delovanja. Druga polovica je mešanica sredinskih in zmernih levih in desnih politikov iz uveljavljenih strank.

Macronov uspeh je nekoliko zasenčila nizka volilna udeležba, ki je znašala nekaj manj kot 44 odstotkov. V svojih odzivih so jo omenjali vsi nasprotni kandidati, češ da priča o tem, da dejanska podpora Macrona sploh ni tako velika. Opozarjajo tudi, da pošilja pomembno sporočilo novi vladi.

Po mnenju nekaterih opazovalcev, ki jih navaja AFP, so bili volivci tudi naveličani volitev, saj je nedeljski drugi krog parlamentarnih predstavljal že četrte v razponu dveh mesecev.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 21
kolbek 19.06.2017 22:38:50
Kdo je jadral na krilih fašizma ,nacizma ,LEPEN in naši desno sučni ,,,ki so navijali in se tolkli po prsih ,,
Streljačko 20.06.2017 17:52:39
pod macronom bo samo cajt izgublen. .samo proč od ročildistov.
Več komentarjev