Ameriški vojaški tožilec Joe Morrow je v uvodnem nagovoru sodišča na procesu proti vojaku Bradleyju Manningu, tega opisal kot arogantnega. Tožilec je prepričan, da je Manning pomagal sovražniku. Nekdanji vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden naj bi namreč dobil v roke WikiLeaksove objave o vojni v Afganistanu in druge dokumente, to pa bo tožilstvo po napovedi Marrowa dokazalo s pomočjo prič. Obtožba, da je pomagal sovražniku, je za Manninga najhujša, saj mu zaradi nje grozi dosmrtni zapor.
Medtem ko je tožilec primer razlagal kar dobro uro, je Manningov odvetnik David Coombs potreboval le slabe pol ure, da je sodnici Denise Lind razložil, da Manning ni imel nobenega slabega namena. Dejal je, da Manning nikakor ni želel pomagati državnemu sovražniku, ampak je kot humanist hotel, da tudi drugi vidijo, kakšen odnos imata ameriška vojska in politika do ljudi. Opisal je primer posnetka napada s helikopterjem apache na civiliste v Iraku leta 2007. Ta dogodek je Manninga prizadel in želel je, da to vidijo tudi njegovi rojaki.
Manning je na začetku leta priznal, da je predal dokumente WikiLeaksu, druge obtožbe pa zavrača. Sodni proces bo predvidoma trajal do konca avgusta.
Pravosodno ministrstvo ZDA pripravlja tudi primer proti ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangu, ki je še vedno v ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel, da ga Velika Britanija ne bi izročila Švedski. Tam ga čakajo obtožbe zaradi spolnih napadov, Assange pa trdi, da gre v bistvu za to, da ga bodo od tam izročili ZDA, kjer ga lahko potem obsodijo tudi na smrt.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.