Manning priznal, da je izdal zaupne podatke

Bradley Manning je priznal, da je Wikileaksu razkril zaupne podatke, vključno z diplomatskimi depešami, pri tem pa dejal, da je verjel, da bodo osramotili ZDA. Zatrjuje, da s tem ni ogrozil ZDA in zanika, da bi s svojim dejanjem pomagal sovražniku, kar mu očita tožilstvo.

Bradley Manning

Bradley Manning (Foto: Reuters)

Ameriški vojak Bradley Manning, ki mu bodo zaradi izdaje zaupnih dokumentov spletnemu portalu Wikileaks sodili pred vojaškim sodiščem, je priznal krivdo v 10 od 22 točkah obtožnice. Med drugim je priznal, da je izdal dokumente, zanikal pa je, da bi pomagal sovražniku.

Ob tem je dejal, da je dokumente izdal zato, da bi ljudem pomagal spoznati, "kaj in zakaj se dogaja" ter da bi "odprl debato o zunanji politiki". Manning je pred sodnikom prebral svojo izjavo, ki je bila napisana na več kot 30 straneh. Opisal je svoje začetke v vojski in kako je postal vojaški analitik obveščevalnih podatkov. Ob tem se je odločil, da morajo nekateri podatki za Američane postati javni.

Tako je podatke kopiral iz zaprtega računalniškega omrežja in jih poslal Wikileaksu. Pri tem je dejal, da sam za to dejanje sprejema polno odgovornost in da ga v to ni silil nihče.

Manning je med drugim Wikileaksu poslal tudi videoposnetke letalskih napadov v Iraku in Afganistanu in 250.000 diplomatskih depeš ameriških diplomatov po svetu.

Za dejanja, ki jih je včeraj pred sodiščem priznal, mu grozi do 20-letna zaporna kazen. Vendar pa ga je vojska obtožila precej hujših kaznivih dejanj. Med drugim je obtožen, da je pomagal sovražniku in da je kršil zakon o vohunjenju. Tožilstvo se mora zdaj odločiti, ali bo vztrajalo pri teh obtožbah. Če se bo tako odločilo, mu bo moralo krivdo dokazati, na primer, da je razkril zaupne podatke, ki bi lahko ogrozili varnost ZDA oziroma pomagali kaki tuji državi.

Manning je poudaril, da je skrbno razmislil, katere podatke bo razkril, pri tem pa je zelo pazil, da s svojim početjem ne bi povzročil škode. Pri diplomatskih depešah pa je bil prepričan, da morajo postati javne, saj razkrivajo "dogovore za zaprtimi vrati in na videz tudi kriminalne aktivnosti".

Odločil se je, da depeše objavi, saj v bazi podatkov ni bilo depeš z najbolj občutljivimi podatki. V dejanja ga je vodila tudi knjiga o odprti diplomaciji, ki je po prvi svetovni vojni opisovala, da bi bil svet boljši, če države ne bi na skrivaj sklepale dogovorov.

"Verjel sem, da objava teh depeš ne bo škodovala ZDA. Sem pa verjel, da bi lahko bile sramotne," je dodal.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 13
Audy 02.03.2013 12:13:22
In potem Obama dobi nagrado za mir...
Več komentarjev