FOTO: Velike izgube dosedanje koalicije, a zmaga vseeno Merklovi. Skrajna desnica gre v parlament, SPD pa v opozicijo

Na parlamentarnih volitvah v Nemčiji je slavila unija CDU in CSU kanclerke Angele Merkel, ki je sicer prejela precej manj glasov kot na zadnjih volitvah. A še precej bolj so razočarani v dosedanji koalicijski partnerici SPD, kjer menijo, da bo za stranko najbolje, da se umakne v opozicijo.

Fotogalerija (9)

  • Volitve v Nemčiji - 3
  • Volitve v Nemčiji - 4
  • Volitve v Nemčiji - 5
  • Volitve v Nemčiji - 6
  • Volitve v Nemčiji - 7
  • Volitve v Nemčiji - 8
  • Volitve v Nemčiji - 9
  • Volitve v Nemčiji - 10
  • Volitve v Nemčiji - 11

Volilni dan v Nemčiji, na katerem je 61,5 milijona volilnih upravičencev izbiralo novo sestavo parlamenta, se ni končal po željah Martina Schulza in stranke SPD. Schulz je po objavi rezultatov vzporednih volitev dejal, da je to "težak dan za nemške socialdemokrate". Njegova stranka je po projekcijah medijskih hiš osvojila okoli 21 odstotkov glasov, kar je okoli pet odstotkov manj kot na prejšnjih volitvah, čeprav so tokrat celo upali, da bi lahko Schulza, prej predsednika Evropskega parlamenta, ustoličili za predsednika vlade. V stranki ocenjujejo, da bo zanje najbolje, če se do prihodnjih volitev umaknejo v opozicijo.

Zmagovalka je očitno znova konservativna unija krščanskih demokratov (CDU) in krščanskih socialistov (CSU) kanclerke Angele Merkel, ki je dobila okoli 33,5 odstotka glasov. To je sicer precej manj kot na zadnjih volitvah leta 2013, ko je dobila 41,5 odstotka glasov. A veliko več, kot bi si kdor koli upal napovedati na vrhu begunske krize, ko so analitiki celo menili, da bi politika odprtih vrat lahko zamajala vladavino Merklove. Merklova je sicer v prvih izjavah po volitvah dejala, da bi si seveda želela boljši rezultat za svojo stranko, ki je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila okoli osem odstotkov, večinoma na račun skrajno desne AfD. Dejala je, da državo v prihodnje čakajo veliki izzivi, da pa ima njena stranka mandat za sestavo vlade. Obljubila je, da bo storila vse, da si njena stranka povrne zaupanje volivcev, ki so tokrat raje izbrali AfD.

Ker je bila zmaga Merklove pričakovana že nekaj časa, je analitike veliko bolj zaposlovala skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), za katero je na zadnjih volitvah glasovalo manj kot pet odstotkov volivcev. Varnostna vprašanja, strah pred novim begunskim valom in integracijski problemi, s katerimi se sooča Nemčija, pa so povzročili, da je stranka tokrat dobila okoli 13 odstotkov glasov in bo tako tretja najmočnejša sila v Bundestagu. To bo prva skrajno desna stranka v nemškem parlamentu po drugi svetovni vojni. To je že razjezilo nekaj nasprotnikov stranke, ki so protestirali, ko je stranka proslavljala svoj uspeh.

V parlament se po projekcijah vračajo liberalci (FDP), ki so dobili okoli 10 odstotkov glasov. Na zadnjih volitvah je zanje glasovalo 4,8 odstotka volivcev. Eden od strankinih vodilnih Michael Theurer je dejal, da je njegovi stranki uspel ponovni preboj, ker so tradicionalne stranke stavile na napačne teme. "Teme kot je na primer digitalizacija, smo izpostavili samo mi, pa so še kako pomembne za prihodnost," je dejal.

V Bundestagu bodo tudi poslanci Levice, ki je po vzporednih volitvah dobila devet odstotkov glasov, kar je približno toliko kot leta 2013, ter Zeleni, ki naj bi dobili med 9 in 9,5 odstotka glasov, kar je prav tako približno enako kot pred štirimi leti.

Angela Merkel

(Foto: AP)

Volitve je zaznamovala precej visoka udeležba. Na volišča je prišlo od 75 do 76,5 odstotka volilnih upravičencev, kar je za pet odstotnih točk več kot pred štiri leti. Sicer pa je velik del od 61,5 milijona volilnih upravičencev letos svoj glas oddal po pošti in ti glasovi še niso všteti v današnjo volilno udeležbo.

Vprašanje je, s kom bo CDU oblikovala koalicijo 

Kaže, da se Nemčiji po veliki koaliciji obeta t. i. jamajška koalicija, ki bi jo poleg CDU/CSU sestavljali še liberalci in Zeleni. Oboji so danes izrazili pripravljenost na vstop v vladajočo koalicijo, a ne za vsako ceno. Stranki sicer na številnih področjih zagovarjata različna stališča, zato utegne biti njuno sobivanje naporno. Če bo Merklova oblikovala jamajško koalicijo, bo to prvič v Nemčiji, da bodo koalicijo sestavljale tri stranke.

Merklova je sicer še ocenila, da se bo oblikovanje koalicije verjetno zavleklo do božiča. Ob tem pa je zavrnila možnost manjšinske vlade.

Merklova kot simbol stabilnosti 

Merklova je v vlogi voditeljice največjega evropskega gospodarstva videla (in preživela) že marsikaj: tri ameriške predsednike, šest italijanskih premierjev in štiri francoske predsednike, naštevajo tuji mediji. Preživela je tudi najhujšo ekonomsko krizo v zadnjem času.

V času največje begunske krize, ko se je odločila na široko odpreti vrata, ji je sicer kazalo nekoliko slabše, saj je bila deležna številnih kritik, češ, da je v Evropo povabila teroriste, a tudi ta vihar je, kot kaže, relativno uspešno prebrodila. Tako Nemci kot številni Evropejci jo (še vedno) vidijo kot simbol stabilnosti v širši regiji.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 721
 
dannyer 25.09.2017 12:03:51
ne korektno in ne primerno medijsko poročanje se nadeljuje skrajna d?????? prej imamo probleme z skrajno L
Več komentarjev