Danes mineva 19 let od genocida v Srebrenici, v katerem je umrlo več kot 8000 ljudi. V BiH so doslej uspeli najti posmrtne ostanke 7100 žrtev tega zločina, okoli 1200 žrtev pa še iščejo. Vsako leto ob obletnici genocida na novo najdene ali identificirane posmrtne ostanke žrtev pokopljejo v spominskem parku Potočari pri Srebrenici.
V spominskem parku Potočari se je slovesnosti udeležilo okoli 20.000 ljudi. Na bližnjem pokopališču pa so pokopali 175 v minulem letu identificiranih žrtev genocida, ki so jih tja pripeljali iz kraja Visoko pri Sarajevu. Najmlajša žrtev, ki so jo pokopali, je 14 letni Senad Beganović, najstarejši pa je Hurem Begović, ki je imel julija leta 1995 79 let. Posmrtne ostanke omenjenega dečka so našli v kar štirih množičnih grobiščih.
Brez političnih govorov
Slovesnost je imela letos prvič zgolj verski značaj, politiki namreč niso govorili in tudi tujih gostov letos ni bilo. Že včeraj so imeli spominsko slovesnost člani mestne skupščine občine Srebrenica, pri čemer so časti izrekli tako bošnjaškim kot tudi srbskim žrtvam. Na seji so bili namreč prisotni člani obeh entitet.
Na seznamu srebreniških žrtev v Potočarih je sicer 8372 imen. Tam je za zdaj pokopanih 6066 žrtev genocida, svojci približno 200 žrtev pa so se odločili, da jih pokopljejo drugje. Okoli 500 posmrtnih ostankov pa je pokopanih v spominskem parku v Tuzli, saj jih svojci ne želijo pokopati v upanji, da se bodo našli še njihovi manjkajoči posmrtni ostanki.
Srbi napadli varovano območje
Med vojno v BiH, ki je trajala med leti 1992 in 1995, se je v Srebrenico zateklo okoli 30.000 Bošnjakov. Med njimi so bili tudi vojaki, Združeni narodi pa so leta 1993 Srebrenico razglasili za varovano območje. 9. julija 1995 pa so srbske sile pod poveljstvom Ratka Mladića kljub temu vsemu začele ofenzivo na Srebrenico.
Varovali so jo maloštevilni pripadniki nizozemskih pripadnikov modrih čelad. V Srebrenico so srbski vojaki vkorakali 11. julija, do 19. julija pa so pobili več kot 8000 moških, ki so jih pred tem ločili od žensk, otrok in starejših oseb. Te so pregnali na območje bošnjaških sil. Le redkim moškim je uspelo pobegniti in preživeti.
Meddržavno sodišče v Haagu in mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sta te dogodke označila za genocid, Evropski paralment pa je leta 2009 11. julij razglasila za dan spomina na žrtve tega genocida. Najvišji politiki Republike srbske na čeli s predsednikom Miloradom Dodikom sicer še vedno zanikajo, da je šlo za genocid. Mladiću pa v Haagu še vedno sodijo, med drugim tudi za zločine, ki jih je vojska republike srbske med vojno v BiH storila v Srebrenici.
