'Morilca je treba najti in mu dosoditi pravično kazen'

Bolgarska policija intenzivno preiskuje umor novinarke, 30-letne Viktorije Marinove. Za okrutni zločin niso prijeli še nikogar, preiskujejo pa več različnih teorij, prav tako preverjajo, ali so v bližini mesta, kjer so našli truplo novinarke, postavljene kamere, ki bi lahko osvetlile primer. Direktor policije v mestu Ruse, Teodor Atanasov, drugih informacij o primeru ni želel posredovati, saj bi s tem lahko ogrozil preiskavo, poroča Actualno.com.

Župan mesta, Plamen Stoilov, pa je sočasno pojasnil, da na kraju, kjer so našli Viktorijino truplo, ni videonadzora. Bodo pa izvedli rekonstrukcijo primera in okrepili videonadzor, saj še vedno ni jasno, kje natančno se je umor zgodil. "Občutim bolečino in bes. Morilca je treba hitro najti in mu dosoditi primerno kazen," je dodal župan in pozval vse, ki bi imeli kakršne koli informacije, kaj se je zgodilo, naj te sporočijo policiji.

Bolgarski odvetnik Marin Markovski pa pojasnjuje: "Če želimo dobiti natančen odgovor na vprašanje, kdo je morilec, moramo narediti stvari pravilno, torej zbrati vse dokaze s kraja zločina." Odvetnik sicer meni, da umor ni povezan z novinarskim delom 30-letnice, saj v takih primerih, tako pravi, uničijo dokumente, ne pa morijo. Po njegovem, bi morali zaslišati vse novinarkine sorodnike, da bi ugotovili, kdo je imel motiv za umor, poroča Nova TV.

Bolgarski notranji minister Mladen Mladenov pa je sporočil, da so na kraj zločina že odšli najboljši državni preiskovalci, ki bodo med drugim poskusili identificirati priče in ugotoviti motive za umor.

30-letna novinarka je bila namreč umorjena na zelo krut način. Bila je tako močno pretepena, da je bil njen obraz neprepoznaven, zato so jo lahko identificirali šele zvečer. Tožilec mesta Ruse, Georgi Georgiev, je medijem povedal, da je novinarka umrla zaradi udarcev v glavo in zadušitve, prav tako pa je dejal, da nič ne nakazuje, da je zločin storila več kot ena oseba.

Truplo Viktorije Marinove je v soboto popoldne našel mimoidoči v bližini reke Donave, v mestu Ruse. Pred umorom naj bi Marinova poročala o preiskavi domnevne korupcije pri porabi sredstev EU.

Odziv Evropske komisije

Evropska komisija pričakuje hitro in celovito preiskavo, ki bo odgovorne za to dejanje pripeljala pred sodišče in bo ugotovila, ali je bil napad povezan z delom novinarke, je v Bruslju dejal tiskovni predstavnik komisije Margaritis Schinas.

Kot je dodal, bo Bruselj zaprosil Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), naj preuči obtožbe o zlorabi evropskih sredstev v Bolgariji.

K preiskavi pozval tudi Odbor za zaščito novinarjev

K temeljiti preiskavi je Bolgarijo pozval tudi Odbor za zaščito novinarjev. Predstavnik te novinarske organizacije za EU Tom Gibson je danes v Bruslju izrazil pričakovanje, da bodo odgovorne pripeljali pred roko pravice. "V CPJ smo šokirani zaradi barbarskega umora novinarke Viktorie Marinove," je dejal.

Ta organizacija tudi opozarja, da storilci niso kaznovani v kar devetih od desetih primerov umorov novinarjev, kar je alarmantno sporočilo za novinarje in medijsko svobodo.

Poziv k večji zaščiti svobode tiska

V luči teh umorov je tudi nemška vlada danes pozvala k večji zaščiti svobode tiska po svetu. "Svoboda tiska je temeljna državljanska pravica in temeljna svoboščina v vsaki demokratični družbi," je dejal tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva. "Osupli smo zaradi brutalnega in grozovitega umora novinarke," je dejal.

Nemčija je zaskrbljena tudi zaradi izginotja savdskega novinarja Džamala Hašodžija, ki je pred skoraj tednom dni izginil med obiskom na savdskem konzulatu v Istanbulu, po domnevah turške policije pa je bil tam ubit. Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva danes ni želel ugibati, kaj se je zgodilo.

Umor bolgarske novinarke so obsodili tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS). "Kruto dejanje najostreje obsojamo in znova opozarjamo, da ostaja preveč napadov na novinarje neraziskanih, storilci pa nekaznovani," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Delo novinarjev postaja vse bolj nevarno tudi v tako imenovani demokratični in razviti sodobni Evropi, kjer več kot očitno ob krepitvi avtoritarnih režimov demokratični standardi padajo. Ne moremo pristajati na dejstvo, da je preiskovalno novinarstvo ogrožajoče za novinarje, ki postavljajo na kocko svoje življenje. Države pa ne obsojajo in preganjajo dovolj razraščanja koruptivnih mrež. Novinarji, ki razkrivajo nepravilnosti v družbi, morajo biti varni, saj le tako lahko učinkovito in v interesu javnosti opravljajo svoje delo," so poudarili v DNS.