Na Mount Everestu trgično izgubil ženo; v enem tednu na gori kar šest mrtvih

Najvišja gora na svetu, Mount Everest, je tudi letos terjala svoj davek. V samo nekaj dneh, med 19. in 22. majem je na njej umrlo šest plezalcev. Spomladanska sezona "naskokov" na vrh se zdaj bliža koncu. Junija se s prihodom monsuna obdobje lepega vremena konča, s sončnim vremenom pa odidejo tudi množice (avan)turistov. Vzpon na Mount Everest že dolgo namreč ni več stvar posameznih junakov, prizori na gori in pod njo bolj spominjajo na množični turizem. V dobrem mesecu je vrh doseglo 400 ljudi, med njimi 150 tujcev, še več pa jih je poskušalo. Vodniki in piloti helikopterjev so rešili 30 plezalcev, ki so se pritoževali zaradi višinske bolezni in ozeblin.

Lani in predlani so zaradi naravnih nesreč goro za plezalce zaprli. Lani je plaz, ki ga je povzročil potres, ubil 22 ljudi v baznem taboru, predlani pa je prav tako zaradi plazu umrlo 16 nepalskih vodnikov. Letos so se tako množice po treh letih vrnile na goro, z njimi pa tudi možnost za zaslužek. In to lahko pomeni nevarnost, sta se strinjala izkušena alpinista Mark Inglis in Wayne Alexander. Za udeležbo na ekspediciji je treba plačati med 20 in 70 tisoč evrov in kolikor plačaš, toliko dobiš, opozarjata. Izbira pravega vodnika je odločilna, pomeni lahko razliko med življenjem in smrtjo.

Plezalci, ki si obupano prizadevajo doseči vrh, zaradi pomanjkanja kisika ne morejo jasno misliti in včasih jim je treba tudi na grd način dopovedati, da je čas, da se začenjo spuščati, je pojasnil Inglis. "Morali smo vpiti na nekatere ljudi v naši skupini, da so se obrnili, a zaradi tega so preživeli," je dejal. Težava pa je tudi v tem, da ljudje preprosto precenijo svoje sposobnosti.

Letos se je povpraševanje po cenejših turah močno povečalo. Zanje se odločajo predvsem plezalci iz Indije, Kitajske in Bližnjega vzhoda, ki jih je med alpinisti vse več. Adrian Ballinger, lastnik agencije Alpenglow Expeditions, ki organizira vzpone na streho sveta, v tem ne vidi nič dobrega. Opozarja namreč, da cenejši ponudniki rade volje sprejemajo manj izkušene alpiniste, kar zlahka vodi v katastrofo.

Letošnje žrtve

Črni dnevi so se letos zvrstili od 19. do 22. maja, ko je umrlo kar šest ljudi. To je tudi obdobje, ko je vreme za vzpon najbolj ugodno in se zato na pot proti vrhu poda največ alpinistov.

Prva letošnja žrtev je bil 25-letni Nepalec Phurbu Sherba. Ko je 150 metrov pred vrhom utrjeval pot za množico avanturistov, ki si želijo v svoj seznam dosežkov dodati še naskok na streho sveta, je padel 2000 metrov globoko.

Nizozemec Eric Arnold je umrl, potem ko se je vrnil z gore. "Ko smo se spuščali, je postajal počasnejši in počasnejši in jasno nam je bilo, da je nekaj narobe z njim," je povedal vodja ekspedicije Arnold Coster. Pojasnil je, da so mu prinesli dodatno zalogo kisika in Arnold je uspel priti do tabora. "Prinesli smo ga v šotor, mu dali kisik, veliko pijače in hrano in videti je bilo, da okreva," je še pojasnil. Vendar pa se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma močno poslabšalo in ponoči je umrl. Doživel naj bi srčni napad. Arnold je bil fizično zelo dobro pripravljen, udeleževal se je tudi triatlonov, a kljub temu njegovo telo ni zdržalo.

Med tistimi, ki se niso vrnili s strehe sveta, je tudi 34-letna Avstralka Maria Strydom, ki je poskušala vrh doseči skupaj z možem. Zaradi višinske bolezni je omagala vsega 15 minut pred ciljem. Tudi njej so šerpe priskrbele dodatne zaloge kisika, tako da se je okrepila in nadaljevala pot proti dolini, a se je nato nenadoma zgrudila. Poskušali so jo oživljati, žal neuspešno.

Isti dan kot Strydomova so umrli tudi trije indijski alpinisti, Subash Paul, Paresh Chandra Nath in Goutam Ghosh. Trupla slednjega še niso odkrili. Subash Paul je prejšnjo soboto dosegel vrh, vendar se je med spuščanjem po ledenem zidu na t. i. Hillaryjevi stopnji zgrudil in naslednji dan umrl. Bil je eden od štirih indijskih plezalcev, s katerimi so v baznem taboru stik izgubili v soboto popoldne, znova pa so ga vzpostavili šele v nedeljo. Dvema so pomagali, da sta se spustila do tretjega tabora, a je Paul nato umrl.

Od prvega vzpona na Everest leta 1953 do danes, je na gori umrlo več kot 300 ljudi, od katerih je bila večina Nepalcev. Alpinizem je glavni vir zaslužka za prebivalce ob Himalaji v Nepalu. Lanski potres, v katerem je umrlo 9000 ljudi, pa je ogrozil njihovo prihodnost.