Na Hrvaškem biomedicinska oploditev tudi za samske ženske

Hrvaški parlament je danes z 88 glasovi za sprejel spremenjeni zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, ki je na Hrvaškem tema številnih ostrih razprav. Zakonu je nasprotovalo 45 opozicijskih poslancev HDZ in Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje (HDSSB), za katere je najbolj sporna zakonska možnost, ki daje pravico do tovrstne oploditve tudi ženskam brez partnerja.

V saboru so danes zavrnili številne amandmaje HDZ, ki je med drugim predlagala, da ženske, ki so spremenile spol, ne bi smele imeti pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Največja opozicijska stranka je opozorila tudi na usodo neuporabljenih jajčec ali zarodkov ter zahtevala omejitve pri donacijah zarodkov.

HDZ je goreče zagovarjala stališče Cerkve, ki nasprotuje uničenju zarodkov. Zakon namreč predvideva, da jajčece ali zarodek hranijo pet let na stroške države, potem pa lahko hrambo podaljšajo za dodatnih pet let na stroške oseb, ki jih potrebujejo, ali pa jih lahko podarijo drugim zdravstvenim ustanovam za zdravljenje parov ali žensk.

V konservativnih krogih so zaskrbljeni zaradi možnosti, da bodo lahko uničili jajčeca ali zarodke, ki jih klinike po določenem času ne bodo uporabile za biomedicinsko oploditev. To je v nasprotju z naukom Cerkve o začetku življenja, so se sklicevali poslanci HDZ.

Novi papeški nuncij na Hrvaškem Alessandro D'Errica pa je celo zahteval ustavitev sprejemanja zakona.

Hrvaški škofi so objavili več dramatičnih izjav proti zakonu in med drugim obtožili vlado, da uveljavlja evgeniko. To so trdili tudi v HDZ, njen podpredsednik Damir Jelić pa je novi zakon označil za tragedijo hrvaškega naroda, ki je primerljiva s tistima v Jasenovcu in Pliberku.

Škofi so vernike pozvali k "molitvi, postu in pokori" proti zakonu. Cerkev je leta 2004 uspela preprečiti sprejetje podobnega zakona.

HDSSB je zahtevala tretje branje zakona, ker je ostro nasprotovala zamrzovanju zarodkov. Posebej so kritizirali možnost, da bi otroka z biomedicinsko pomočjo dobili istospolni pari, kar so ocenili kot "nesprejemljivo in nenaravno".

Kot so poudarili poslanci vladajoče koalicije, je dolžnost parlamenta, da zagotovi najboljšo medicinsko oskrbo za vse pare, ki zaradi neplodnosti ne morejo imeti otrok. Dodali so, da gre za manjšino, a zaradi tega ne smejo biti drugorazredni državljani. V SDP so še dejali, da so s sprejetjem zakona izpolnili eno izmed svojih predvolilnih obljub.

Zakon, ki bo uveljavljen prihodnji teden, določa, da imata pravico do biomedicinske oploditve polnoletna in opravilno sposobna ženska in moški, ki sta poročena ali živita v zunajzakonski skupnosti in sta zdravstveno sposobna skrbeti za otroka.

Pravica velja tudi za samske ženske, kar je za opozicijo sporno, ker odpira možnost, da bi oploditev z biomedicinsko pomočjo izkoristile tudi istospolno usmerjene ženske. Sicer so danes zavrnili amandma koalicijske HNS, da bi pravico lahko uveljavile ženske, ki živijo v istospolno usmerjenih skupnostih.

Novi zakon predvideva možnost oploditve 12 jajčec in ne več le treh, kot je določal prejšnji zakon, ki ga je sprejela prejšnja desnosredinska oblast. V telo ženske bodo po novem lahko vnesli dva zarodka, starejšim od 38 let pa tudi tri.

Ukinili so tudi starostno omejitev za biomedicinsko oploditev, ki je bila doslej 42 let. Država bo financirala največ šest poskusov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Zakon za otroke, rojene s pomočjo biomedicinske oploditve, predvideva, da jih bodo do njihovega 18. leta lahko seznanili z identiteto bioloških staršev. Prav tako zakon predvideva načelo pravičnosti, ki je odpravilo določilo, da morajo vse ženske in pari opraviti pravno in psihološko svetovanje, preden se odločijo za oploditev.