Največ novodobnih sužnjev v Indiji, Slovenija na 41. mestu

Kot v poročilu ugotavlja organizacija za človekove pravice Walk Free Foundation s sedežem v Avstraliji, je v Indiji po ocenah 18,3 milijona novodobnih sužnjev, oz. 1,4 odstotka vsega prebivalstva, kar je četrti najvišji delež med državami, ki jih obravnava poročilo. Ti ljudje so prisiljeni delati kot hišni pomočniki, fizični delavci, berači, spolni delavci in otroci vojaki.

Na drugem mestu po številu novodobnih sužnjev je Kitajska s 3,4 milijona, sledijo Pakistan z okoli 2,1 milijona sužnji, Bangladeš z 1,5 milijona in Uzbekistan z 1,2 milijona.

Največji delež novodobnih sužnjev, 4,3 odstotka, ima Severna Koreja. To pomeni, da je novodobni suženj skoraj vsak 20 od skupno 25 milijonov Severnih Korejcev. Ti so žrtve prisilnega dela kot državne kazni, med drugim kot politični zaporniki in delavci v tujini. Severna Koreja je po navedbah poročila tudi edina država, ki izrecno ne kriminalizira novodobnega suženjstva.

Po deležu novodobnih sužnjev sledita Uzbekistan s štirimi odstotki in Kambodža z 1,6 odstotka.

Slovenija je na 41. mestu z 0,23 odstotka oz. 4700 novodobnimi sužnji. Najmanj novodobnih sužnjev, sto oz. 0,02 odstotka vsega prebivalstva, živi v Luksemburgu.

Število novodobnih sužnjev narašča, ugotavlja poročilo. Leta 2014 jih je bilo 35,8 milijona, kar je 28 odstotkov manj kot letos. Med državami, kjer je bilo od zadnjega poročila pred dvema letoma največ napredka pri odpravljanju novodobnega suženjstva, pa poročilo izpostavlja Hrvaško, Brazilijo in Filipine.

Poročilo so pripravili na podlagi podatkov iz 167 držav, kjer so opravili skupno 42.000 pogovorov v 53 jezikih.
Vodja organizacije Walk Free Foundation Andrew Forrest je pozval vlade vodilnih desetih svetovnih gospodarstev, naj pomagajo, saj je "izkoreninjenje suženjstva pomembno v moralnem, političnem, logičnem in ekonomskem smislu". Kot je poudaril v sporočilu, lahko z odgovorno uporabo moči, odločnostjo in skupno voljo popeljejo svet h koncu suženjstva.

Novodobno suženjstvo pomeni izkoriščanje, ki se mu posameznik ne more izogniti ali mu ubežati zaradi groženj, nasilja, prisile, zlorabe moči ali prevare. 

Novodobno suženjstvo vključuje številne elemente oziroma vsaj enega od spodaj naštetih:

- vezano delo (ljudje postanejo vezani delavci, ko zapadejo v dolgove in so prisiljeni delati zastonj, da bi poplačali svoj dolg.)

- rojstvo v suženjstvo (ljudje se rodijo v suženjstvo, ker njihova družina pripada razredu 'sužnjev' v državi, kjer obstajajo hierarhične lestvice.)

- prisilno delo (ljudi z nasiljem in ustrahovanjem prisilijo v delo, največkrat za malo ali nič plačila.)

- zgodnje ali prisilne poroke (otroke, navadno deklice, mlajše od 18 let poročijo brez njihovega strinjanja, nato pa v zakonu postanejo spolne in hišne sužnje.)

- trgovanje z ljudmi (ljudi prisilijo v delo proti njihovi volji. Razlika med tihotapljenjem in trgovanjem z ljudmi je v tem, da je pri trgovanju z ljudmi cilj izkoriščanje oseb za prostitucijo, prisilno delo, prisilno beračenje, prisilno poroko in prisilno trgovanje z organi.)