Četrti napadalec, ki je minuli četrtek izvedel napade v Londonu, je Britanec jamajškega rodu, je poročala britanska televizija Sky News, ki se je sklicevala na vire v britanski policiji. Šlo naj bi za moškega z imenom Lindsey Germail iz kraja Buckinghamshire. Bil naj bi odgovoren za eksplozijo v bližini
postaje King's Cross.
Načelnik londonske policije Ian Blair teh navedb še ni želel komentirati, je pa potrdil, da so napade izvedli samomorilski napadalci. "V liberalni demokraciji ti ni treba biti samomorilski napadalec. Sami so se odločili za to," je dodal. Pojasnil je, da je policija "prepričana, kot le more biti, da so vsi štirje mrtvi", prav tako pa tudi ocenjuje, da ve, kdo so bile štiri osebe, ki so nosile bombe.
Britanski tisk je pred tem poročal, da naj bi bili vsi štirje napadalci Britanci pakistanskega rodu. Na prizoriščih napadov so našli osebne predmete treh izmed njih, nobene sledi pa ni bilo na kraju eksplozije v bližini postaje King's Cross, ki je terjala največ žrtev.
Tam je umrlo 25 od skupno 53 žrtev napadov 7. julija. Ranjenih je bilo kakih 700 oseb, nekaj več kot 30 pa je še vedno pogrešanih.
Identificirali vodjo napadalcev?
Britanska policija je sporočila, da je verjetno identificirala vodjo
štirih domnevnih samomorilskih napadalcev, ki so izvedli napade v
Londonu 7. julija. Moški, britanski državljan pakistanskega porekla,
naj bi prispel v eno od britanskih pristanišč pred mesecem dni in
državo zapustil dan pred napadi, ki so terjali najmanj 53 smrtnih žrtev.
Kot poroča časnik The Times, viri blizu varnostnim službam menijo, da je
moški povezan s prejšnjimi napadi in da ima stike s člani teroristične
mreže Al Kaida v ZDA. Preiskovalci so sicer na sledi tudi drugim
domnevnim članom celice.
Policija išče tudi domnevnega petega člana celice, ki so ga prav tako
posnele nadzorne kamere na postaji Luton severno od Londona, s katere
so napadalci prispeli v prestolnico. Šlo naj bi za egiptovskega študenta kemije, ki je živel v Leedsu. Od prejsšnejga četrtka je pogrešan.
Policija v Leedsu preiskala še eno hišo
Britanska policija potrdila, da je preiskala hišo na območju Beeston, kjer je v torek že opravila več preiskav. Izvedli so tudi nadzorovano eksplozijo, zaradi katere so izpraznili več ulic. Prebivalcem naj bi dejali, naj s seboj vzamejo obleko za tri dni.
Preiskovalci so v sredo zvečer preiskali tudi hišo v kraju Aylesbury, severozahodno od britanske prestolnice. Aylesbury se nahaja približno 30 kilometrov severno od Lutona, od koder so se štirje domnevni napadalci odpravili na smrtonosni pohod v London. Policija v Alyesburyju ni nikogar aretirala in ni zasegla eksplozivnih sredstev. Poleg tega so preiskali tudi neko stavbo v kraju Bucks.
Policisti so potnikom na avtobusih, podzemni železnici in železniških postajah v Londonu razdeljevali letake v upanju, da bodo našli ključne priče dogodkov minulega tedna. Po vsej prestolnici so nalepili tudi plakate s pozivom očividcem, naj se zglasijo na policiji.
Poseben poziv do poslali približno osemdesetim potnikom, ki naj bi se peljali na napadenem avtobusi številka 30.
Ob 13. uri po srednjeevropskem času se je Evropa z minuto molka poklonila žrtvam terorističnega napada v Londonu. V britanski prestolnici
so se ustavili taksiji in avtobusi, na cestah so obstali številni ljudje, v tovarnah
pa so prekinili delo. Prekinilo se je tudi poslovanje na londonski borzi, z letališč
pa niso vzletala letala.
Kraljica Elizabeta II. je ob 12. uri po lokalnem času prišla iz Buckinghamske palače, medtem ko se je premier Tony Blair žrtvam poklonil na vrtu svoje rezidence na Downing Streetu. Londonski župan Ken Livingstone pa je dejal, da se bo "London spominjal vseh, ki so umrli prejšnji četrtek, hkrati pa bo preziral tiste, ki so želeli s terorizmom spremeniti značaj mesta".
Že opoldne so se žrtev terorističnih napadov v Londonu
spomnili v Italiji, kjer so televizijske postaje prenehale oddajati programe in
začele predvajati posnetke s prizorišč napadov v Londonu. Žrtev napadov se je spomnil tudi papež Benedikt XVI., ki je opoldne molil za žrtve in njihove svojce ter za mir v svetu. Molku se je pridružila tudi Slovenija.
K molku je v znak solidarnosti s trenutno predsedujočo povezavi, Veliko Britanijo, pozvala Avstrija, ki bo vodenje unije prevzela v začetku prihodnjega leta.
Državam članicam so se pridružile tudi Švica, Norveška in Hrvaška, ne pa tudi Rusija. V Kremlju razloga za to odločitev niso pojasnili, predsednik zunanjepolitičnega odbora dume Konstantin Kosačev pa je dejal, da tudi lani septembra ob ugrabitvi talcev v Beslanu v Evropi niso izražali sočutja na takšen način.
Blair napade uvrstil na seznam Al Kaidinih dejanj
Seznam "pomembnejših terorističnih napadov" urada britanskega premiera Tonyja Blaira vsebuje 31 incidentov, ki so se zgodili od februarja 1993 in ki jih je izvedla ali vsaj "navdihnila" Al Kaida. Premier Blair napadov na podzemni železnici in avtobusu sicer ni povezal z Al Kaido, britanski zunanji minister Jack Straw pa je dejal, da imajo "pečat" zloglasne organizacije. Podobno mnenje ima tudi šef londonske metropolitanske policije Ian Blair.
Seznam je odprl bombni napad na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 1993, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, več kot 1000 pa je bilo ranjenih. Sicer pa vsebuje napade v Franciji, na Filipinih, v Pakistanu, Indoneziji, Savdski Arabiji, Egiptu, Keniji, Turčiji, ZDA in Španiji.
