Nemčija da največ denarja, zato ima tudi svoje interese

Evropska unija nadaljuje s sprejemanjem proračuna za obdobje 2014–2020. Čeprav naj bi ga sprejeli na posebnem zasedanju 7. in 8. februarja, pa dogovor za zdaj še ni blizu.

Kot poroča EUobserver, vse bolj pesimistična sporočila prihajajo tudi iz Nemčije in Francije.

Tako nemška kanclerka Angela Merkel kot francoski predsednik Francois Hollande poudarjata, da so pogovori v teku in da bosta obe državi storili vse, kar je treba za sprejem proračunov, a vsebinsko ostajata vsak na svojem bregu. Nemčija predlaga nove reze, Hollande se pritožuje, da njegova država kot neto plačnica v skupno evropsko malho prispeva preveč in s prstom kaže na neposlušne Britance, ki so si izborili več ugodnosti. Potem je tukaj še italijanski premier v odstopu Mario Monti, ki je pred časom napovedal celo možnost veta, če proračun ne bo dovolj razvojno naravnan.

Merklova sicer opozarja, da je proračun treba sprejeti čim prej, saj bodo tako države lažje načrtovale projekte v prihodnjem obdobju, kar je še posebej pomembno v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Prvi poskus uskladitve evropskega proračuna je sicer propadel novembra, prav tako zaradi prevelikega prepada med prejemnicami in neto plačnicami. "Nemčija ima kot največja plačnica seveda svoje interese," je priznala Merklova. "Hočemo, da je denar porabljen tako, da v globalnem svetu izboljša konkurenčnost Evrope," je bila jasna. Dodala pa je tudi, da Evropska unija ni tako draga, kot si nekateri napačno predstavljajo, "Evropski proračun znaša le petino skupnega seštevka nacionalnih proračunov," je povedala.

Skupna nemško-francoska pogajalska izhodišča na naslednjem srečanju sicer niso verjetna, kljub temu bo Merklova v sredo odpotovala na pogajanja v Pariz.

Na zasedanju o proračunu bo sicer v četrtek na mizi nov predlog. Izhodiščni je predvideval proračun v višini 1033 milijard evrov. Ob upoštevanju programov, ki jih je komisija opredelila izven proračuna, se ta številka zviša na 1091 milijard evrov.

Zadnji Van Rompuyev predlog, na podlagi katerega vrh Unije novembra ni uspel doseči dogovora, je predvidel za okoli 80 milijard evrov rezov, in sicer proračun v višini 972 milijard evrov, skupaj s programi izven proračuna pa 1011 milijard evrov.
Nov predlog bo Van Rompuy razgrnil v četrtek, voditelji članic Unije ga bodo dobili na mizo ob začetku zasedanja, ki naj bi prineslo dogovor. Obstaja ambicija, da se proračun oklesti še za do 30 milijard evrov, je povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar. In dodal, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za čim več sredstev za razvoj podeželja in kohezijo.