Nemčija je napovedala nove ukrepe za ustavitev zlorab svojega sistema socialnega varstva s strani priseljencev iz Evropske unije. Najbolj sporen ukrep v osnutku, ki ga mora potrditi še parlament, je začasna, do petletna prepoved vrnitve v Nemčijo za tiste, ki so zlorabili sistem ali se lagali na obrazcih za pridobitev socialnih prejemkov. Doslej so oblasti to prepoved lahko zahtevale samo za tiste, ki so pomenili grožnjo nacionalni varnosti ali varnosti javnosti, poroča EUobserver.
Med spornimi je tudi določilo, da bi omejili višino otroških dodatkov za otroke priseljencev, ki ne živijo v Nemčiji. S tem bi kršili evropsko zakonodajo, ki določa, da imajo delavci iz EU, ki plačujejo davke, pravico do enakih otroških dodatkov kot državljani te države.
Glede na osnutek, naj bi imeli državljani drugih članic EU na voljo šest mesecev, da po prihodu v državo najdejo delo, od prejemnikov otroških dodatkov pa bodo zahtevali davčno številko, saj želijo preprečiti, da bi dodatke prejemali od Nemčije in njihove domovine.
Komisijo pomirjajo zagotovila ministrov, bodo pa vseeno podrobno preučili zakon
V Evropski komisiji so za EUobserver povedali, da bodo morali zelo podrobno preučiti, ali je predvidena petletna prepoved o vrnitvi v Nemčijo v skladu z direktivo o svobodi gibanja iz leta 2004. Zagotovila nemških ministrov, da so delovali v skladu z evropsko zakonodajo, jih sicer pomirjajo.
Razprava o priseljencih iz EU, ki po mnenju nekaterih v Nemčiji iščejo predvsem socialne ugodnosti, na trgu dela pa imajo slabe možnosti, je v Nemčiji oživela v začetku leta, ko so državljani Bolgarije in Romunije s 1. januarjem dobili prost dostop do nemškega trga dela.
Takrat so bili nemški časopisi polni negativnih naslovov, ker so se novi priseljenci, predvsem Romi, ki v resnici dela ne iščejo, bolj množično naseljevali v velikih mestih, kot so Berlin, Frankfurt, München in Duisburg, kjer priseljenske družine pogosto živijo v slabih razmerah.
Nov zakon predvideva, da bo vlada okoli 200 milijonov evrov namenila tem mestom pri zagotavljanju nastanitve za priseljence iz EU.
V Nemčijo prihaja veliko kvalificiranih delavcev
Vlada sicer poudarja, da "revna migracija" ni pogosta, saj je veliko priseljencev iz vzhodne Evrope kvalificiranih delavcev in šolanih kadrov, pogosto gre za zdravnike, ki jih pritegnejo višje plače.
Vladna konservativna krščanskosocialna unija (CSU) je že pred časom zahtevala dodatne ukrepe za preprečevanje morebitnih zlorab, za kršitelje pa je med drugim zahtevala izgon iz države.
Konservativni notranji minister Thomas de Maiziere vztraja, da Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, s temi ukrepi ne omejuje svobode gibanja znotraj unije, ki je osnovno načelo 28-članske povezave.
Kritiki ukrepe označujejo za populistične, medtem ko nekateri opozarjajo, da bodo z njimi prestrašili kvalificirane migrante. Poslanec zelenih Wolfgang Strengmann-Kuhn pa je menil, da bi se vlada morala "nehati boriti proti problemom, ki jih ni".
Po uradnih podatkih je konec lanskega leta v Nemčiji živelo 3,1 milijona priseljencev iz drugih članic EU; leta 2012 jih je bilo 2,8 milijona.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.