Poročilo sodnika, ki preučuje potop križarke Costa Concorida, največ krivde pripisuje kapitanu Francescu Schettinu in družbi Costa Crociere, ki se na nesrečo ni odzvala takoj. Poročilo, izsledke katerega objavljajo italijanski mediji, temelji na analizi podatkov iz črne skrinjice in navtičnih zemljevidov.
V primeru potopa križarke preiskujejo devet ljudi, med drugimi kapitana ladje in tri uslužbence družbe Costa Crociere.
Poročilo kapitanu Schettinu očita, da se je pred italijanskim otokom Giglio odločil za tvegan manever, da je prepozno ukazal evakuacijo ter da je ladjo zapustil, še preden so jo zapustili vsi potniki.
Poročilo za nesrečo krivi tudi Roberta Ferrarinija, kriznega koordinatorja Coste Crociere, saj naj se kljub vsem dostopnim informacijam ne bi odzval, kot bi se moral. Strokovnjaki trdijo, da naj bi kapitan križarke Ferrarinija obvestil o nesreči, ta pa naj bi ukaz o evakuaciji izdal skoraj pol ure pozneje.
Poročilo poudarja tudi problem jezikovnih ovir med člani posadke ladje Costa Concordia. Največ težav naj bi imela kapitan in indonezijski krmar, ki naj bi tik pred nesrečo krmilo obrnil v desno, čeprav je dobil ukaz, naj ga obrne v levo.
Naslednje zaslišanje pred začetkom sojenja naj bi bilo 15. oktobra. V nesreči križarke Costa Concorida, ki je 13. januarja nasedla pred italijanskim otokom Giglio, je od 4229 potnikov na krovu umrlo 32 ljudi.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.