John in Jan Pascoe, zakonca iz mesta Santa Rosa v Kaliforniji, sta preživela pravi pekel. Pred ognjenimi zublji, ki so zajeli njun dom in goltali vse pred seboj, sta se zatekla v sosedov bazen, kjer sta v mrzli vodi, stisnjena drug ob drugega, čakala dolgih šest ur. Svojo neverjetno izkušnjo sta opisala v intervjuju za LA Times.
Prvič sva dim zavohala okoli 22. ure, se spominjata 70-letnik in 65-letnica, a aplikacija na njunem telefonu je kazala, da je požar še vedno 17 kilometrov oddaljen in prejela nista nobenih opozoril, da se morata evakuirati. Nato ju je poklicala starejša hčerka Zoe, jima povedala, da je pogorel dom njenega tasta 60 kilometrov stran in ju pozvala, naj takoj zapustita območje.
John, upokojeni vinar in umetnik, je spravil nekaj svojih umetnin v avtomobil in mirno sta se odpravila v posteljo. Opolnoči ju je zbudil nov klic hčerke in tedaj sta videla, da je veter plamene prinesel vse bližje. "Pogledala sem skozi okno in vse se je rdeče svetilo. Rekla sem: John, pobrati se morava od tukaj!" pripoveduje Jan.
Hitro sta vzela še njuno 17-letno mačko in se odpeljala po dovozu, kmalu zatem pa naletela na plamene, ki so jima preprečevali pot. Ker nista mogla naprej, sta se vrnila. Ko je Jen odprla avtomobilska vrata, jima je mačka ušla in nista je več videla.
Kmalu sta ugotovila, da sta ujeta v ognjen obroč, iz katerega ni bilo izhoda. Zajela ju je panika, se spominja Jen, ki je ob tem začela hiperventilirati. Potem sta se spomnila, da ima eden od sosedov malo nižje zunanji bazen. Ura je bila 00.40, ko sta poklicala na pomoč in javila svojo lokacijo. Operaterju sta zaupala, da razmišljata o tem, da bi šla k bazenu, in dejal jima je, naj se umakneta "nekam na varno".
Pri bazenu sta z odhodom v mrzlo vodo odlašala vse do zadnjega trenutka. Ko sta videla, da je ogenj zajel sosedovo hišo in drevo ob njej, pa sta se odločila, da je čas. Pomaknila sta se čisto na konec bazena in si z mokrima majicama skrivala obraz pred dimom. John se je bal, da bosta morala plavati na mestu, a bazen je bil k sreči globok le 1,20 metra. Ker pa je bila voda zelo mrzla, sta se morala objeti in drug drugega greti s telesom, medtem ko je ogenj goltal vse okoli njiju.
"Kar naprej sem se potapljala pod vodo, edino tako sem lahko preživela. In ves čas sem spraševala: kako dolgo traja, da pogori hiša? Zmrzovala sva," se spominja Jan.
Šest ur je trajalo, da je ogenj povsem uničil hišo in se podal naprej, da sta lahko zlezla ven iz vode in se pogrela na pogorelem dvorišču. Jan je našla svoj telefon, ki ga je pospravila v čevelj, preden je zaplavala v vodo. Plameni so ga povsem stopili.
Medtem ko sta se John in Jan borila za življenji, sta njuni hčerki zaskrbljeno čakali, ali ju bosta še kdaj slišali. Ob 7. uri je Zoe vprašala svojega moža: "Misliš, da ju ni več? Se moram pripraviti na to?" Uro in pol pozneje je izvedela veselo novico – njeni starši so živi. "Začela sem kričati! Ko sem ju dobila na telefon, mi je mama rekla, da ji je žal, ker se tako dolgo ni mogla oglasiti. Vprašala sem jo: Resno, ti se opravičuješ meni, po vsem, kar si prestala?" je povedala Zoe.
Njena mama in oče sta zdaj na varnem, pri njej v San Franciscu, a njun dom je povsem uničen. Po Kaliforniji pa še naprej divja 22 različnih požarov, s katerimi se bori kar 8000 gasilcev.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.