Hrvaška je danes z vojaško parado v Zagrebu začela uradne slovesnosti ob 20. obletnici hrvaške zmage nad srbskimi uporniki. V sredo bodo dan zmage in domovinske hvaležnosti obeležili še v Kninu, medvojni trdnjavi hrvaških Srbov.
Hrvaška letos prvič z vojaško parado obeležuje obletnico operacije Nevihta iz leta 1995, s katero je prevzela nadzor nad večjim delom svojega ozemlja, ki so ga leta 1991 ob pomoči Srbije zasedli srbski uporniki.
Vrhovna poveljnica hrvaške vojske in predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović je danes okoli 18. ure v Zagrebu odprla vojaško parado. Zatem so zadonele tri častne topovske salve, prizorišče ob zagrebški Ulici mesta Vukovar pa so preleteli trije migi.
Sledila je reka vojakov in vojaške opreme. Ob ograjah na Vukovarski ulici in na okoliških cestah, po katerih so se premikale hrvaške oborožene sile, se je zbralo več tisoč radovednih Zagrebčanov.
Na čelu kolone je plapolalo več kot 200 uradnih in vojaških zastav, za njimi pa so ob zvokih bobnov in koračnic v brezhibnemu redu korakali vojaki.
V štirikilometrski koloni je sodelovalo približno 3300 pripadnikov različnih hrvaških vojaških enot, pa tudi policisti, veterani, gasilci in reševalci ter pripadniki zgodovinskih vojaških enot, med njimi več deset konjenikov. Večina profesionalnih hrvaških vojakov je nosila nove jurišne puške VHS2.
Hrvaška vojska je svojo moč predstavila tudi z več kot 300 različnimi vojaškimi vozili, ki so se bleščala v popoldanskem soncu. V koloni so bile nove 50-tonske nemške havbice, finski oklepniki, večcevni raketni metalci in tanki M-84 ter vrsta ameriških bojnih vozil, ki jih je Hrvaška nabavila v zadnjih letih.
Časovno usklajeno je poletelo več kot 30 različnih vojaških letal in helikopterjev, nastopala je tudi šestčlanska letalska akrobatska skupina Krila Nevihte. V morju med otokom Brač in Splitom je plulo šest vojaških plovil, ki so jih lahko v Zagrebu spremljali prek video povezave.
Med parado so se znova oglasile častne salve, in sicer 20-krat v spomin na 20 let svobode in miru na Hrvaškem.
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Drago Lovrić, je pred parado poudaril, da se zanjo niso odločili, da bi pokazali svojo pripravljenost na vojno, temveč zavezanost miru. Kot je pojasnil, so ravno zato povezali vse dele državnega aparata, saj hrvaški vojaki sodelujejo s civilnimi strukturami tudi pri različnih reševalnih akcijah.
"Tako kot Nevihta ni bila zaradi vojne, ampak zaradi miru, bo tudi parada pokazala, da smo pripravljeni zagotoviti mir in stabilnost na tem prostoru, kot tudi to, da smo pripravljeni odvračati vsakega, ki bi pomislil napasti Hrvaško," je dejal Lovrić za hrvaški radio.
Hrvaški premier Zoran Milanović, ki prisostvuje paradi, je konec prejšnjega tedna izpostavil, da Hrvaška s parado ne grozi nobenemu. "To je naša zgodovina in naša usoda," je izjavil.
S svečane tribune pred poslopjem koncertne dvorane Vatroslav Lisinski parado sicer spremlja približno 40 delegacij iz tujine na ravni pomembnih gostov, veleposlanikov in vojaških predstavnikov, vključno z vojaškimi predstavniki ZDA. Parado iz prvih vrst spremljajo tudi mnogi nekdanji hrvaški politični in vojaški voditelji iz časov Nevihte.
Današnjo prireditev so odprli z glasbeno-umetniškim programom, v katerem je hrvaško himno Lepa naša odpela 13-letna Rečanka Mia Negovetić. Stroški celotnega programa svečane parade so ocenjeni na približno dva milijona evrov.
Slovenije ni zraven
Parade se je udeležilo 42 delegacij iz drugih držav in mednarodnih organizacij na ravni pomembnih gostov, veleposlanikov in vojaških predstavnikov. Prišla sta tudi dva generala iz ZDA. Uradnih slovenskih predstavnikov ni bilo.
S sedeža hrvaškega obrambnega ministrstva so poslali povabila za prihod na današnjo vojaško parado na naslove v 15 državah, s katerimi ima Hrvaška intenzivno vojaško sodelovanje. Kot so pojasnili, so povabili manj kot polovico članic zveze Nato ter nekaj držav iz regije, ki niso članice severnoatlantskega zavezništva.
Slovenija je sredi julija odpovedala že dogovorjeno udeležbo svojih vojakov na današnji paradi v Zagrebu. Na svečani tribuni ni bilo niti slovenskega veleposlanika na Hrvaškem Vojka Volka niti slovenskega vojaškega atašeja.
Nevihta je bila za Srbijo tragedija
Na Hrvaškem prevladuje mnenje, da je na odločitve nekaterih držav, da se ne udeležilo parade vplivala tudi Srbija, ki na operacijo Nevihta gleda kot na eno izmed največjih tragedij srbskega naroda v pretekli vojni. Srbski zunanji minister Ivica Dačić je med drugim dejal, da bodo vse države, ki se bodo udeležile hrvaške parade, pokazale protisrbsko stališče.
V Srbiji in Republiki srbski namreč z žalovanjem obeležujejo 20. obletnico hrvaške vojaške operacije Nevihta, s katero so Hrvati s svojega ozemlja pregnali srbske sile, obenem pa tudi številne srbske civiliste. Dan spomina na trpljenje in pregon Srbov bodo v Srbiji obeležili v sredo, osrednja slovesnost pa bo že nocoj v Sremski Rači.
V Sremski Rači, ki leži na meji med Srbijo ter Bosno in Hercegovino, bosta srbski premier Aleksandar Vučić in predsednik Republike srbske Milorad Dodik simbolično vrgla venec v reko Savo in prečkala tamkajšnji mejni most. Nato bo patriarh srbske pravoslavne cerkve Irinej vodil spominsko mašo. Na slovesnosti pričakujejo več tisoč ljudi.
Že danes dopoldan je medtem potekala spominska slovesnost za srbske žrtve Nevihte na Fruški gori. Med udeleženci je bil srbski predsednik Tomislav Nikolić, ki je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta poudaril, da je Nevihta povzročila opustošenje v mestih in vaseh, kjer so na hrvaških tleh od nekdaj živeli Srbi.
"Na njegovem obrazu ostaja pečat zločinca. Del hrvaškega naroda, ki sedaj kroji usodo svoje države in določa njen odnos s srbskim narodom, mora s tem živeti," je dejal Nikolić.
Predstavniki združenja žrtev Nevihte so medtem danes opozorili, da še vedno ni večjega napredka pri kaznovanju odgovornih za vojne zločine med to operacijo. "Po 20 letih na številnih področjih še ni napredka. Za številne družine Nevihta še traja," je po poročanju Bete povedala predsednica združenja Suza Dragana Džukić.
V Srbiji bo sicer v sredo dan spomina na trpljenje in pregon Srbov. V Beogradu bo v cerkvi svetega Marka potekala spominska maša, opoldne pa se bodo oglasili zvonovi in sirene.
V Srbiji imajo sicer 5. avgust za dan spomina na trpljenje in pregon Srbov s Hrvaške. V Beogradu trdijo, da je šlo za "največje etnično čiščenje po drugi svetovni vojni" ter da je Hrvaško moralo zapustili približno 200.000 Srbov. Na Hrvaškem ne zanikajo posameznih vojnih zločinov proti srbskemu prebivalstvu med in po operaciji Nevihta ter ocenjujejo, da je državo po razpadu samooklicane Republike srbske krajine zapustilo približno 90.000 Srbov, nekaj manj kot četrtina pa se je tudi vrnila.
