Newyorčani ne želijo mošeje

Newyorški volivci večinoma zavračajo načrtovano gradnjo muslimanskega kulturnega centra in mošeje na jugu Manhattna, le dve ulici stran od kraja, kjer sta nekoč stala dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC), porušena v terorističnih napadih islamskih skrajnežev 11. septembra 2001. Anketa univerze Quinnipiac ugotavlja, da je proti gradnji mošeje 52 odstotkov newyorških volivcev, podpira pa jo le 31 odstotkov. Rezultati so sicer različni po petih mestnih občinah.

Na Manhattnu 46 odstotkov volivcev mošejo podpira, proti je 36 odstotkov. Na Staten Islandu, ki je neke vrste trdnjava newyorških belcev, je proti mošeji 73 odstotkov volivcev, podpira jo le 14 odstotkov, se pa tam sicer ostro prepirajo zaradi načrtovane gradnje lastne mošeje.

Direktor raziskovalnega centra univerze Quinnipiac Maurice Carroll si je ob tem zastavil vprašanje, ali gre pri zavračanju mošeje na Manhattnu za nestrpnost ali za to, da so rane 11. septembra 2001 še vedno globoke. Nasprotniki mošeje trdijo, da bi ta onečastila spomin na mrtve v napadih. V napadih so sicer umrli tudi muslimani.

Ne potrebujejo dovoljenja

Islamska organizacija Cordoba House, ki ji finančno pomaga malezijska vlada, namerava zgraditi 13-nadstropni islamski center z mošejo. V ta namen so že kupili zgradbo, in sicer za pet milijonov dolarjev, ki jo nameravajo podreti. Posebnega dovoljenja za mošejo ne potrebujejo. Edino, kar lahko ustavi gradnjo, je odločitev mestne komisije za zgodovinsko dediščino. Ta bo še ta mesec odločala, ali naj zgradba, ki jo je Cordoba House odkupila od trgovine Burlington Coat Factory, dobi status zaščitene zgradbe.

Koj je znano, so teroristi mreže Al Kaida 11. septembra 2001 v ZDA ugrabili štiri potniška letala. Eno je treščilo v center ameriške vojaške moči, Pentagon, dve v simbol ameriške gospodarske prevlade, dvojčka Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, ki sta se povsem porušila, eno letalo pa se je po domnevnem in uradno sprejetem uporu potnikov zrušilo na travnik v Pensilvaniji. Namenjeno naj bi bilo kongresu ali Beli hiši.

Napadi so zahtevali skupaj 2993 smrtnih žrtev iz kar 90 držav sveta in so korenito spremenili podobo ZDA doma in po svetu.