Obama: Ne moremo dovoliti, da lahko neki diktator vsiljuje cenzuro v ZDA

Ameriški predsednik Barack Obama je novinarsko konferenco v Beli hiši, preden se je za praznike z družino odpravil na Havaje, začel z nizanjem gospodarskega napredka v ZDA v zadnjih letih, odkar je na oblasti, kot je najhitrejša rast zaposlovanja od 90. let prejšnjega stoletja, zmanjšanje primanjkljaja, povečanje vlaganj v proizvodnjo nafte in podobno.

Pohvalil je lastno zdravstveno reformo in pomoč avtomobilski industriji, ki je dokončno rešena državne pomoči in ustvarja dobiček. "Vsaka mera kaže, da nam gre na bolje," je dejal Obama in zagotovil, da si bo zadnji dve leti na položaju neutrudno prizadeval za izboljšanje življenj Američanov.

Nato se je obrnil k novinarjem in se pošalil, da ima seznam pridnih, ki bodo lahko spraševali, in drugih. Kot se je izkazalo na koncu, so bila pridna le dekleta, saj Obama fantom ni ponudil nobene možnosti za vprašanje.

Prvo vprašanje je zadevalo vdor v računalniški sistem filmske družbe Sony in grožnje s terorističnimi napadi na kinodvorane, ki bodo prikazovale filmsko parodijo o diktatorju Severne Koreje Kim Jong Unu. Obama je potrdil, da je FBI ugotovil, da za napadi stoji Pjongjang, in napovedal proporcionalen odgovor ZDA v času in na kraju, ki bo ustrezal njemu. Kot pravi, sočustvuje s podjetjem Sony, ki je odpovedalo prikazovanje filma The Interview, vendar si želi, da bi ga pred tem vprašali o njegovem mnenju. Hekerji bodo vdirali v računalniške sisteme in vlada bo storila vse, da jih prepreči, ne morejo pa dovoliti, da lahko neki diktator vsiljuje cenzuro v ZDA. Posledice za Sony so resne, vendar pa je Obama odsvetoval spremembe vzorcev obnašanja zaradi takšnih groženj. Kljub temu ni priznal, ali si bo film sam ogledal, čeprav ima rad oba glavna igralca Setha Rogena in Jamesa Franca.

Obama se bo od januarja naprej soočal s popolno republikansko večino v kongresu, vendar pa ne izključuje možnosti sodelovanja predvsem na področju davčne reforme. Nekatera podjetja plačujejo davke po 35-odstotni stopnji, ki je visoka, druga z boljšimi odvetniki in računovodji ali s papirnatimi sedeži v tujini pa ne plačujejo nič. Želi si, da spremenijo sistem v nekaj bolj poštenega in enostavnega, kjer bo vsak plačal nekaj.

Glede sodelovanja s kongresom na splošno pa je dejal, da bo storil vse, kar bo mogoče, za dogovor, vendar pa, če bo videl, da lahko z izvršnim ukrepom izboljša življenja ljudi, kongres pa ne bo hotel sodelovati, bo ukrepal sam. To so med drugim imigracija, minimalna plača, enakopravno plačilo za enako delo in podobno.

O naftovodu iz Kanade do Teksasa, za katerega močno navijajo republikanci, pa je Obama ponovil, da gre za kanadsko nafto in naftovod, ki bo koristil kanadskim podjetjem z majhnim učinkom na ameriške potrošnike. Nekaj tisoč začasnih delovnih mest bo v gradbeništvu, nekaj dodatnih pri rafinerijah, ampak večjega učinka na ekonomijo ne bo in kongres bi lahko odobril številne druge projekte, ki nimajo posledic za okolje in bi prinesli veliko več koristi.

Obama je v sredo napovedal zgodovinski začetek izboljšanja odnosov s Kubo, potem ko sta državi izmenjali zapornike. Izrazil je zadovoljstvo, da je Kuba izpustila tudi več kot 50 političnih disidentov, vendar priznal, da je v Havani še vedno režim, ki zatira lastno ljudstvo, zato ne pričakuje nobenih sprememb čez noč. "Globoko v kosteh pa čutim, da če si 50 let delal isto in se ni nič spremenilo, potem moraš poskusiti nekaj drugega," je dejal.

Po njegovem prepričanju lahko dejstvo, da se bo Kuba odprla svetu oziroma ameriškim obiskovalcem, kot so cerkvene skupine, le pomaga k povečanju možnosti za pozitivne spremembe. Glede ugibanj o možnosti njegovega obiska Havane oziroma obiska kubanskega predsednika Raula Castra v Washingtonu, pa je dejal, da tega še ni v kartah. "Videli bomo, kako se bodo zadeve razvijale v prihodnjih letih. Sem relativno mlad in enkrat bom dobil priložnost obiskati Kubo. Ne delamo pa nič na kakšnih obiskih v kratkem času," je dejal Obama.

Preden je sklenil novinarsko konferenco, je spregovoril še o rasnih odnosih v ZDA v luči zadnjih protestov proti policijskemu nasilju, ki zahteva številna življenja neoboroženih temnopoltih ljudi. Dejal je, da se je življenje temnopoltih Američanov v zadnjih letih izboljšalo tako kot za vse druge, vendar pa prepad med belo in črno Ameriko ostaja. Gre za dediščino suženjstva in rasizma, ki pa ne sme biti izgovor in za večino temnopoltih ni. Zavzel se je za spremembe v policijskem pristopu, za kar je tudi ustanovil posebno komisijo, ki dela na tem.