Putin ima mirovni načrt za Ukrajino, a Jacenjuk ga je že zavrnil

Ukrajinski in ruski predsednik Petro Porošenko in Vladimir Putin sta se dogovorila o korakih za dosego miru na nemirnem vzhodu Ukrajine, so sporočili iz Porošenkovega urada. Putin in Porošenko sta imela telefonski pogovor, ki je prinesel "dogovor o trajni prekinitvi ognja v Doneškem bazenu", so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika.

Po objavi novice v medijih je tiskovni predstavnik ruskega predsednika Putina dejal, da se Rusija ni dogovorila za prekinitev spopadov, saj Rusija sploh ni udeleženka v tem konfliktu. Kot so pojasnili v Kremlju, podpirajo prekinitev ognja, a se ne morejo dogovarjati za premirje, ker da niso vpleteni v konflikt. Kot je dejal Peskov, so pogovori med Porošenkom ter Putinom tekli v smeri izmenjave pogledov na razmere in nastalo situacijo. Prav tako sta se sogovornika dogovorila o korakih, ki so potrebni za umiritev razmer na vhodu države, je še dejal Putinov tiskovni predstavnik.

Putin razkril načrt

A nato je Putin le razkril, kakšen je njegov mirovni načrt za Ukrajino. Med obiskom v Mongoliji je dejal, da ima načrt sedem točk. Prva točka predvideva ustavitev vseh vojaških operacij tako na strani ukrajinskih sil kot na strani proruskih separatistov v okolici trdnjav upornikov Doneck in Lugansk.

Putinov časovni načrt poziva tudi k umiku ukrajinskih sil na položaje, od koder ne bi mogle obstreljevati mest, in ustavitev ukrajinskih letalskih napadov.

Zavzema se tudi za namestitev mednarodnih opazovalcev, ki bi nadzorovali prekinitev ognja, brezpogojno izpustitev vse zapornikov, vzpostavitev koridorjev za begunce in humanitarno pomoč ter napotitev pomoči za obnovo infrastrukture v uničenih mestih Doneck in Lugansk.

Putin je še izrazil prepričanje, da bi dogovor o njegovem časovnem načrtu lahko sprejeli že na petkovem srečanju kontaktne skupine za Ukrajino, ki jo sestavljajo predstavniki ukrajinske vlade, separatistov, Rusije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

A Putinov načrt je ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk zavrnil mirovni načrt za Ukrajino. "Ta zadnji načrt je še en poskus zaslepitve mednarodne skupnosti pred vrhom zveze Nato in poskus preprečitve neizogibne odločitve EU o novem svežnju sankcij proti Rusiji," je sporočil Jacenjuk.

"Najboljši načrt za končanje ruske vojne proti Ukrajini ima en sam element – da Rusija umakne svoje enote, svoje plačance in svoje teroriste z ukrajinskega ozemlja," je dodal ukrajinski premier.

Obama Estoniji obljubil vojaško pomoč

Med obiskom v Estoniji se je na dogovor o režimu prekinitve ognja odzval ameriški predsednik Barack Obama, ki je dejal, da je zaenkrat še prezgodaj govoriti o uspehu tega dogovora. "ZDA že ves čas neomajno podpirajo prizadevanja ukrajinskega predsednika Porošenka za dosego trajne prekinitve ognja in rešitev nastalega konflikta.," je v izjavi dejal Obama in dodal, da miru na vzhodu Ukrajine ne bo, dokler bo Rusija v Ukrajino pošiljala svoje vojake oblečene v ukrajinske separatiste. "Če je Rusija pripravljena ustaviti financiranje in oboroževanje, potem je rešitev ukrajinske krize možna," je bil jasen Obama, ki se mudi v Estoniji, kjer se je pred vrhom zveze Nato v Walesu sešel z voditelji trojice baltskih držav, članic zavezništva.

Obama je danes v Talinu izkazal zavezo zaščiti zaveznic v Natu, katerega članice so tudi tri baltske države - Estonija, Latvija in Litva. Zavezništvo je po njegovih besedah nezlomljivo, neomajno in večno. "Estonija ne bo nikdar ostala sama," je dodal.

Obama je ob tem po srečanju z estonskim kolegom Toomasom Hendrikom Ilvesom napovedal napotitev dodatnih pripadnikov ameriških zračnih sil in letal za nadzor neba nad baltskimi državami. Idealna lokacija zanje bi bila estonsko oporišče Ämari, je dejal Obama. Konkretnih številk v zvezi z vojaki in letali Obama danes ni predstavil. Kot izpostavlja nemška tiskovna agencija dpa, mora ta ukrep v vsakem primeru odobriti še kongres v Washingtonu.

Kot je danes povedal Obama, so ZDA že sedaj povečale vojaške dejavnosti na območju Baltika in neprestano "rotirajo osebje in letala". Ob tem je menil, da bi morale evropske članice zavezništva enakopravno razdeliti stroške za krepitev obrambe. Ilves pa je dejal, da so se razmere v regiji zaradi ravnanja Rusije povsem spremenile. "Tukajšnja robustna in vidna navzočnost zaveznice je najboljša pot za odvrnitev vsakršne agresije," je poudaril Ilves.

Baltske države so se Natu in EU pridružile leta 2004, potem ko so pet desetletij preživele pod sovjetsko vladavino. Trojica je še posebej občutljiva za trenutno dogajanje v Ukrajini, tudi spričo močne ruske manjšine na lastnih tleh. Ta v Estoniji in Latviji predstavlja več kot četrtino prebivalstva in šteje 1,3 oziroma dva milijona pripadnikov, ki so večinoma prorusko usmerjeni.

To je prvi obisk Obame ob Baltiku, v trenutku, ko ZDA in Evropa Rusijo obtožujeta pošiljanja vojakov v Ukrajino, pa nosi velik simboličen pomen. Pred njim je kot edini predsednik ZDA Latvijo, Litvo in Estonijo obiskal Obamov predhodnik George Bush, a to je bilo leta 2006, ko je na nekdanjih mejah iz časa hladne vojne vladal mir.

Zveza Nato je v ponedeljek napovedala, da bo okrepila prisotnost na vzhodu Evrope z vzpostavitvijo "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje. S tem bodo po besedah generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena zagotovili, da bo imelo zavezništvo ob pravem času na voljo prave sile in opremo.

V odgovor je Rusija napovedala, da bo spričo ukrajinske krize in s tem povezanih zadnjih potez zveze Nato spremenila svojo vojaško doktrino. Po zagotovilih Kremlja bodo spremembe odražale vse slabše odnose z ZDA in Natom. Namestnik sekretarja ruskega sveta za nacionalno varnost Mihail Popov je ocenil, da se "vojaška infrastruktura" Nata približuje ruskim mejam, tudi prek širitve. Zatrdil je, da bo to v prenovljeni vojaški doktrini ena najpomembnejših "zunanjih groženj".

Proruski separatisti zavzeli letališče v Donecku

Proruski separatisti so danes prevzeli nadzor nad letališčem v Donecku, ki je bilo dalj časa v rokah ukrajinskih sil. Separatisti so ob tem sporočili, da se ukrajinske sile umikajo z vsega območja samooklicane ljudske republike Doneck. "Tega ne razumemo povsem," so uporniki ob tem zapisali na svoji spletni strani Novorosinform.org, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki se sklicuje na očividce, medtem poroča, da so spopadi za doneško letališče začeli v torek zvečer okoli 23. ure, do jutra pa so proruske sile zabeležile zmago in letališče spravile pod svoj nadzor. Spopadi za samo mesto Doneck se po navedbah prič nadaljujejo, ponoči pa so terjali smrtno žrtev.

Lugansku grozi humanitarna katastrofa

Medtem se humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine poslabšujejo. V mestu Lugansk je bil namreč v spopadih med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki poškodovan vodovodni sistem, motena je tudi oskrba z elektriko. Zaradi poškodb vodovodnega sistema bi lahko kmalu prišlo do humanitarne katastrofe zaradi onesnaženja vode.

Lugansk je sicer zapustila že skoraj polovica od 420.000 prebivalcev, ki so v mestu živeli pred začetkom konflikta. Tudi letališču Luganska se ne piše dobro. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo letališče v spopadih uničeno. Trenutno pa je pod nadzorom separatističnih sil, saj so se v ponedeljek ukrajinske vladne sile umaknile. Po navedbah Kijeva jih je pregnal tankovski bataljon ruske vojske.

Pogrešanega ruskega fotografa našli mrtvega

Ruska tiskovna agencija Ria Novosti je danes sporočila, da je njihov fotograf Andrej Stenin, ki je delal v Ukrajini, od 5. avgusta pa so ga pogrešali, mrtev. Moskva je njegovo smrt označila za barbarski umor. Kot je povedal vodja Ria Novosti Dmitrij Kiseljev, se je izkazalo, da Stenin ni bil ujetnik, temveč je že mesec dni mrtev. Njegovo vozilo so namreč zadeli izstrelki, zato je zgorelo.

Steninovo vozilo je zgorelo na cesti blizu trdnjave proruskih separatistov Doneck. Posnetke zgorelega vozila je predvajala tudi ruska televizija Rosija 24.