"Pred 71 leti je bomba padla z neba," je pred spominskim obeležjem dejal ameriški predsednik Barack Obama, potem ko je predenj položil venec. Kot je nadaljeval, morda želenega sveta brez jedrskega orožja ne bomo dočakali v času njegovega življenja, a z vztrajnimi prizadevanji bi lahko preprečili katastrofe.
Ameriški predsednik je bil pred spominskim obeležjem videti resen, sklonil je glavo in za krajši čas zaprl oči, nato pa počakal, da je venec položil tudi japonski premier Shinzo Abe. Tudi slednji je poudaril, da je naša odgovornost ustvariti svet brez jedrskega orožja – ne glede na to, koliko časa bo za to moralo preteči ali kako težko bo.
Obama je izjavil še, da je atomska bomba, ki je v Hirošimi terjala najmanj 140.000 mrtvih, pokazala, da "ima človeštvo sredstva, da se uniči". "Zakaj smo prišli sem, v Hirošimo. Prišli smo razmisliti o grozni sili, ki je bila v ne tako oddaljeni preteklosti spuščena z vajeti. Prišli smo žalovat za mrtvimi."
"Njihove duše nam govorijo, prosijo nas, naj pogledamo vase. Tehnološki napredek brez ustreznega napredka v človeških ustanovah nas lahko uniči. Znanstvena revolucija, ki nas je privedla do cepitve atoma, od nas terja tudi moralno revolucijo," je še poudaril prvi ameriški predsednik, ki je še v času opravljanja položaja obiskal mesto, katerega uničenje 6. avgusta 1945 je z atomsko bombo nad Nagasakijem tri dni kasneje privedlo do konca druge svetovne vojne.
Kot je še povedal Obama, se je treba danes prisiliti k temu, da si zamislimo trenutek, ko je bomba padla na mesto. "Slišimo tih jok," je dodal. "Svet se je tu za vedno spremenil, a danes bodo otroci tega mesta dan preživeli v miru. Kaj je dragocenejše od tega," se je vprašal ameriški predsednik.
Srečanje s preživelimi
Obama, katerega predhodnik Harry Truman je pred več kot sedmimi desetletji sprejel odločitev o prvem jedrskem napadu, je nato pozdravil ostarele preživele jedrske katastrofe, pri čemer je starejšega moškega, ki so ga očitno preplavila čustva, objel, z njegovim 91-letnim sopotnikom pa se je rokoval in z njim poklepetal.
Za obisk v Hirošimi se je Obama odločil v zadnjem letu predsedniškega mandata in sedem let po odmevnem govoru v Pragi, v katerem je pozval k odpravi jedrskega orožja, kar je pripomoglo k temu, da je isto leto prejel Nobelovo nagrado za mir. Svet se sicer danes ne zdi nič kaj bližje tej viziji iz leta 2009, a je Obama simboličnost svoje navzočnosti v Hirošimi kljub temu izkoristil za nov poziv k miru in svetu brez jedrskega orožja.
V Hirošimi so se danes prav zaradi Obamovega obiska zbrale velike množice japonskih in tujih turistov. Nekateri na Japonskem so bili sicer mnenja, da bi moral Obama podati izjavo, v kateri bi izrazil obžalovanje, a večina je njegov obisk pozdravila kot velik korak naprej v odnosih med Japonsko in ZDA.
Tudi države v regiji na Obamov obisk gledajo različno. Kitajski mediji so pred njegovim poklonom v Hirošimi objavili stališče, da si je Japonska sama kriva za atomsko bombo. Severnokorejska uradna tiskovna agencija KCNA pa je ocenila, da gre pri Obamovem obisku v Hirošimi za otročji podvig "fanatika jedrske vojne in človeka, ki širi jedrsko orožje".
Ameriški predsednik je Hirošimo obiskal ob robu vrha najrazvitejših držav sveta G7, ki se je danes sklenil v japonskem obmorskem kraju Ise-Shima.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.