Ameriški predsednik Barack Obama je prvi obisk predsednika ZDA od leta 1928 na Kubi začel v deževnem vremenu, zaradi česar je srečanje z osebjem ameriškega veleposlaništva prestavil v svoj hotel, malce krajši pa je bil tudi sprehod po stari Havani, kjer je prva družina ZDA večerjala v zasebni restavraciji.
Pred srečanjem s kubanskim predsednikom Raulom Castrom v Palači revolucije je zjutraj ceremonialno položil venec pred spomenik borcu za samostojnost Joseju Martiju, nato pa je sledil državniški sprejem pred Palačo revolucije.
Obama in Castro sta se potem umaknila na pogovore za zaprtimi vrati, po katerih sta stopila pred kamere. Obama je dejal, da sta imela odkrit pogovor tudi o človekovih pravicah in demokraciji, kjer imata državi velike razlike v stališčih. "Kljub temu imamo lahko konstruktiven dialog," je dejal Obama, ki je skupaj s Castrom decembra 2014 po pol stoletja blokade stopil na pot normalizacije odnosov.
Ostrih medijskih vprašanj nevajeni kubanski predsednik se je malce razburil, ko ga je ameriški novinar vprašal o političnih zapornikih. Odločno je zanikal njihov obstoj na Kubi. "Kakšni politični zaporniki? Pokaži mi seznam in če je res kdo zaprt kot politični zapornik, bo še nocoj na prostosti," je dejal Castro.
Kubanski predsednik je pozdravil vse ukrepe, ki jih je za izboljšanje odnosov in stikov med državama doslej sprejel Obama, vendar poudaril, da ostaja embargo, ki ga mora odpraviti kongres, največja ovira. Castro razume, da je problem v kongresu, Obama pa je izrazil prepričanje, da je odprava embarga le še vprašanje časa, čeprav se to v volilnem letu verjetno ne bo zgodilo.
Castro zahteval vrnitev Guantanama
Castro je zahteval tudi vrnitev zaliva Guantanamo, ki ga od leta 1903 zaseda ameriška vojska. Po revoluciji leta 1959 je takratni predsednik Fidel Castro začel zavračati plačila za najemnino zaliva iz ZDA, ki pa ne kažejo nobene volje po umiku.
Kot je Obama zbadal Castra glede človekovih pravic in demokracije, je Castro zbodel Obamo glede zdravstva, izobraževanja, hrane in pokojnin. Predsednik Kube je dejal, da je za Kubance nekaj nepojmljivega, da država tega ne zagotovi vsem svojim ljudem.
Odnosi med državama so se doslej že krepko izboljšali. Obama je Kubo črtal s seznama držav podpornic terorizma ter s seznama držav s slabo pristaniško varnostjo. Američani lahko z obiska Kube prinesejo domov za do 400 dolarjev vredno blago, od tega za do 100 dolarjev cigar in ruma.
Turistični obiski Američanov na Kubo še vedno prepovedani
Američani za pot na Kubo več ne potrebujejo posebnega dovoljenja, ampak lahko povedo, da gredo na izobraževalni obisk in potem vseeno uživajo kot turisti, čeprav so turistični obiski uradno še vedno prepovedani.
Obnavlja se poštna povezava, prav tako redne zračne povezave, kmalu bo med državama vzpostavljena tudi redna trajektna zveza, potniške ladje čakajo le še na dovoljenje Kube, odpravljena je finančna blokada Kube, ki lahko spet opravlja mednarodne transakcije.
Kubanci lahko v ZDA delajo in služijo denar brez prej obveznega začetka imigracijskega postopka, odpira se prva ameriška tovarna traktorjev na Kubi, ameriška podjetja lahko izvažajo gradbeni material in kmetijsko opremo.
Kubanski Američani lahko domov na otok pošljejo do 2000 dolarjev na vsake tri mesece in ne le 500, podjetje Airbnb pa lahko organizira prenočevanje Američanov pri kubanskih zasebnikih.
Obama je danes napovedal, da bo ameriški tehnološki velikan Google širil hitri brezžični internet po Kubi, podjetje Western Union je napovedalo širitev svojih storitev za pošiljanje denarja, minister za kmetijstvo ZDA Tom Vilsack pa je napovedal tesnejše sodelovanje na področju kmetijskih raziskav.
Dež pokvaril in skrajšal sprehod po ulicah Havane
Obamo je na letališču v Havani v deževnem vremenu pričakala vladna delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Bruna Rodrigueza, in vodilni republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je sam svoj zunanjepolitični svetovalec, je nemudoma sporočil, da je to žalitev, ker ga ni sprejel predsednik Raul Castro.
Vse od leta 1961, ko sta državi prekinili diplomatske odnose zaradi revolucije na Kubi leta 1959 in njenih posledic, si obiska, kot je Obamov, ni bilo mogoče zamisliti. Zadnji ameriški predsednik na Kubi je bil Calvin Coolidge leta 1928.
Letalo je imelo dovoljenje za pot brez velikega ovinka
Obama je osebju veleposlaništva, ki so ga odprli julija lani, glede na poročila dopisnikov Bele hiše, ki ga spremljajo na zgodovinskem obisku, povedal, da je Coolidge potoval tri dni z bojno ladjo. Sam pa je za let do Havane iz Washingtona potreboval le tri ure, kar je malo glede na to, da morajo posebna vojaška letala iz Fort Lauderdala na Floridi leteti v ameriško vojaško bazo Guantanamo več kot štiri ure. Letalo Air Force One je imelo namreč dovoljenje za pot brez velikega ovinka, ki ga morajo narediti letala do ameriškega Guantanama, da se izognejo sestrelitvi. S posebnim letalom so na obisk pripotovali še številni poslovneži, kongresniki in novinarji ter drugi spremljevalci.
Predsednik ZDA se je potem s prvo damo Michelle ter hčerama Malio in Sasho odpravil do havanske katedrale, kjer jih je sprejel kardinal Jaime Ortega, s pomočjo katerega sta se državi leto dni na skrivaj pogajali o otoplitvi odnosov, preden sta decembra lani Obama in Castro izmenjala zapornike in nove odnose tudi uradno naznanila svetu. Pred katedralo se je Obama rokoval z ljudmi iz množice, ki se je zbrala, da ga pozdravi. Sledila sta zaradi dežja malce krajši sprehod po stari Havani in večerja v zasebni restavraciji, uradni del obiska, ko je med drugim na sporedu srečanje obeh predsednikov, pa se začenja danes.
Nekaj ur pred Obamovim prihodom je na ulicah Havane potekal zdaj že tradicionalen nedeljski ritual demonstracij dam v belem, to je mater in žena političnih zapornikov na Kubi. Policija jih je nekaj aretirala in jih kot po navadi verjetno čez nekaj ur spet izpustila. Do naslednje nedelje oziroma do takrat, ko na Kubi ne bo več političnih zapornikov.
Odnosi so se krepko izboljšali, ameriški embargo proti Kubi pa ostaja
Obama in Castro sta pred 15 meseci naznanila pot k normalizaciji odnosov, ki so se z odprtjem veleposlaništev in ukrepi Obame precej izboljšali, vendar pa glavna ovira – ameriški embargo proti Kubi – ostaja in odpravi jo lahko le kongres. Kuba zahteva tudi vrnitev Guantanama, ki ga ameriška vojska zaseda vse od leta 1903.
Odnosi so se do zdaj že krepko izboljšali. Obama je Kubo črtal s seznama držav podpornic terorizma in držav s slabo pristaniško varnostjo. Američani lahko z obiska Kube prinesejo domov za do 400 dolarjev vredno blago, od tega za do 100 dolarjev cigar in ruma. Američani za pot na Kubo ne potrebujejo več posebnega dovoljenja, ampak lahko povedo, da gredo na izobraževalni obisk in potem vseeno uživajo kot turisti, čeprav so turistični obiski uradno še vedno prepovedani.
Obnavlja se poštna povezava, prav tako redne zračne povezave, kmalu bo med državama tudi redna trajektna zveza, potniške ladje čakajo le še na dovoljenje Kube, odpravljena je finančna blokada Kube, ki lahko spet opravlja mednarodne transakcije.
Kubanci lahko v ZDA delajo in služijo denar brez prej obveznega začetka imigracijskega postopka, odpira se prva ameriška tovarna traktorjev na Kubi, ameriška podjetja lahko izvažajo gradbeni material in kmetijsko opremo.
Kubanski Američani lahko domov na otok pošljejo do 2000 dolarjev na vsake tri mesece in ne le 500, podjetje Airbnb pa lahko organizira prenočevanje Američanov pri kubanskih zasebnikih.
KOMENTARJI (117)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.