Eyjafjallajökull je 'le' kihnil in povzročil pravi kaos

Geologi so povečano aktivnost vulkana Eyjafjallajökull spremljali od začetka leta 2010, 20. marca 2010 pa je površje v bližini kraterja dosegla lava. Po krajšem obdobju mirovanja je vulkan mednarodno slavo dosegel 14. aprila, ko je iz kraterja enajst kilometrov visoko v nebo bruhnil oblak pare, pepela in prahu.

Zaradi oblaka vulkanskega pepela, ki ga je južni veter raznesel nad večino Evrope, je bila med 15. aprilom in 1. majem odpovedana večina letov evropskih letalskih družb. V tem času je oblak iz Eyjafjallajökulla dosegal višino med šestimi in sedmimi kilometri, drobci kremenčevega stekla, ki jih je vseboval vulkanski pepel, pa bi se lahko znotraj letalskih motorjev stopili, kar bi povzročilo okvaro motorjev.

Druga nevšečnost, ki jo vulkanski pepel povzroča letalom, je vidljivost v pilotski kabini. Po besedah kapitana Tomaža Markuna, izvedenca za varnost letenja pri Adrii Airways, lahko namreč ''vulkanski pepel vsa okna v pilotski kabini tako obrusi, da skoznje ni mogoče videti ničesar".

Obstaja eno evropsko nebo?

Zaradi največje zapore zračnega prostora po drugi svetovni vojni so se na letališčih začeli kopičiti nezadovoljni potniki, letalski prevozniki pa so imeli rekordne stroške zaradi izpada dohodka in nastanitve potnikov, ki so po podatkih njihovega združenja znašali okoli 120 milijonov dolarjev na dan.

Po besedah evropskega komisarja za promet Siima Kallasa, ki ga navaja nemški Spiegel, naj bi bila Evropska unija po letu dni bistveno bolje pripravljena na morebiten oblak vulkanskega pepela na svojem nebu. Priznava pa, da še zmerom niso dosegli napredka glede odločilnega vprašanja. ''Delo na enotni mejni vrednosti delcev v zraku se je izkazalo za skrajno naporno,'' pravi Kallas.

Prav vprašanje mejne vrednosti delcev je leta 2010 pri odločitvah za zapiranje zračnega prostora poskrbelo za veliko zmedo. Pred letom dni namreč ni bilo nobenih zakonskih določil, ki bi letalskim prevoznikom prepovedovala polete, ko bi bila presežena neka vrednost delcev v zraku.

Šele po tem, ko se je oblak pepela začel širiti nad Evropo, se je po prepovedi letov določila mejna vrednost koncentracije delcev v zraku, in sicer dva miligrama na kubični meter. Toda rezultati študije, ki jo je na začetku tedna objavil nemški center za letalski in cestni promet, dokazujejo, da ta vrednost ni bila presežena niti en sam dan, poroča Spiegel. Pet dni po izbruhu vulkana je vrednost delcev v zraku dosegala borih 0,2 miligrama, kar je desetinka še dovoljene vrednosti.

Združenje evropskih letalskih družb je prepričano, da bi se zaradi izbruha vulkana in prepovedi letov lahko kdaj koli ponovil lanski kaos. Po besedah njihovega tiskovnega predstavnika namreč Eurocontrol, evropsko telo, pristojno za nadzor nad varnostjo v letalskem prometu, ni nič drugega kot ,,birokratska čvekalnica na naddržavni ravni''.

Kljub skupnim telesom, kot je Eurocontrol, je namreč odločitev o zapori zračnega prostora še naprej prepuščena posameznim državam. Enotno koordinacijo bi sicer lahko prinesel dolgo načrtovani projekt enotnega evropskega letalskega prostora, imenovan Eno evropsko nebo. Projekt predvideva razdelitev 27 zračnih prostorov na devet blokov, končan pa naj bi bil do konca leta 2012. Do zdaj so bili od devetih ustanovljeni trije bloki več držav z enotnim nadzorom nad skupnim zračnim prostorom.

Eyjafjallajökull, mlajši bratec Katle

Vulkan Eyjafjallajökull leži pod ledenikom, zaradi česar so prebivalce okoliških vasi ogrožale narasle reke, saj se staljeni led, pomešan z drobci vulkanskih kamnin, zaradi aktivnosti vulkana začne z veliko hitrostjo stekati v okoliške reke, posledično pa se poveča tudi pretok in njihova višina.

Z večjim strahom kot na Eyjafjallajökull pa so Islandci zrli na bližnji, mnogo večji in aktivnejši vulkan Katla, saj so geofiziki in geologi svarili pred tem, da bi izbruh Eyjafjallajökulla lahko sprožil izbruh 30 kilometrov oddaljene Katle.

Zgodovinski podatki kažejo, da se je vulkan Katla večkrat prebudil, ko je izbruhnil Eyjafjallajökull. Še več, prav vsem preteklim izbruhom Eyjafjallajökulla razen lanskega je sledil tudi izbruh Katle, zaradi česar se poraja upravičena bojazen, da bo v bližnji prihodnosti izbruhnila tudi Katla.

Pretekle izbruhe Katle so spremljale največje poplave v islandski zgodovini, pretok staljenega ledu, ki se je ob preteklih izbruhih vlil iz ledenika, pod katerim leži Katla, pa strokovnjaki primerjajo s pretokom reke Amazonke. Izbruh Katle po trditvah strokovnjakov po moči desetkrat presega izbruh Eyjafjallajökulla, zaradi česar je tudi količina vulkanskega prahu ustrezno večja.

Ognjenik Katla v preteklem letu sicer ni prebil 500-metrskega pokrova ledu nad kraterjem, a geologi opozarjajo na dejstvo, da Katla v povprečju izbruhne vsakih 80 let, pri čemer je zadnjič izbruhnila leta 1918.