FOTO in VIDEO: 'Ne moremo in nočemo si več zatiskati oči'

Norvežane je natanko pred letom dni pretresel napad, kakršnemu še niso bili priča. Premier Jens Stoltenberg je s polaganjem venca počastil spomin na žrtve smrtonosnega pohoda 33-letnega Andresa Breivika. Sodbo mu bodo izrekli 24. avgusta.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Fotogalerija (8)

  • Slovesnost ob obletnici tragedije na Norveškem - 1
  • Slovesnost ob obletnici tragedije na Norveškem - 2
  • Slovesnost ob obletnici tragedije na Norveškem - 3
  • Slovesnost ob obletnici tragedije na Norveškem - 4
  • Slovesnost ob obletnici tragedije na Norveškem - 5
  • Slovesnost ob obletnici tragedije na Norveškem - 6
  • Slovesnost ob obletnici tragedije na Norveškem
  • Slovesnost ob obletnici tragedije na Norveškem

Poleg polaganja vencev in spominskih slovesnosti na obeh prizoriščih napadov so Norvežani prvo obletnico tragedije obeležili z bogoslužji po vsej državi in večernim koncertom blizu mestne hiše v Oslu.

Na Norveškem so se spomnili tragičnih dogodkov pred natančno enim letom, ko je skrajni desničar Anders Behring Breivik v Oslu in na otoku Utoya ubil 77 ljudi. Premier Jens Stoltenberg je v Oslu položil venec in ob tem zagotovil, da je Breivikov načrt, da bi spodkopal norveške vrednote, spodletel. "Bomba in naboji naj bi spremenili Norveško. Norveško ljudstvo je odgovorilo z obrambo svojih vrednot. Morilcu je spodletelo, ljudje so zmagali," je ob obletnici napadov dejal Stoltenberg.

Polaganja venca v Oslu, kjer je v eksploziji podtaknjene bombe umrlo osem ljudi, se je udeležil tudi norveški kralj Harald V. Preživeli napada na otoku Utoya, kjer je Breivik vzel življenje 69 članom podmladka norveških laburistov, in njihovi svojci pa so se dopoldne zbrali na spominski slovesnosti na otoku. "Četudi nosimo težko breme, še vedno stojimo," je na Utoyi dejal vodja podmladka norveških laburistov Eskil Pedersen, ki je tudi sam pred letom dni za las ušel smrti. "Vzel nam je nekatere od naših najčudovitejših vrtnic, a ni mu uspelo ustaviti pomladi," je še poudaril v nagovoru pred približno tisoč člani podmladka, ki so se zbrali, da bi počastili spomin na mrtve tovariše.

Slovesnost na Utoyi se je začela z minuto molka, s pesmijo pa je nastopilo tudi dekle, ki je videlo, kako je njen fant padel pod Breivikovimi streli. Prišel je tudi premier Stoltenberg. "Celo leto pozneje je težko izmeriti trpljenje in strah, ki sta 22. julija lani zajela Utoyo," je Stoltenberg poudaril na slovesnosti, po kateri se je srečal z družinami Breivikovih žrtev in v spomin nanje položil še en venec.

Utoya - 5

Na Utoyi je umrlo 69 ljudi. (Foto: Reuters)

'Ne moremo in nočemo si več zatiskati oči'

Posebej je v govoru na Utoyi opozoril na nevarnost sovražnega govora na spletu, na katerem je veliko časa pred napadoma preživel tudi Breivik. "Splet je preplavljen s šikanoznimi napadi. Predolgo smo te izraze sovraštva spregledovali. Ne moremo in nočemo si več zatiskati oči," je poudaril norveški premier.

Obletnice se je spomnila tudi Clintonova

Obletnice tragičnih dogodkov na Norveškem se je danes spomnila tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, ki je Norvežanom poslala izraze sočutja.

Breivik čaka na izrek sodbe

Breivik, ki se je policiji predal na dan napadov, medtem čaka na izrek sodbe. Predvidoma bo sodišče to storilo 24. avgusta, sodniki pa bodo morali odločiti, ali je bil med dejanjem prišteven, in ga poslati v zapor, ali pa bodo zanj odredili psihiatrično oskrbo.

Breivik na deset tednov trajajočem sojenju ni kazal čustev in je ves čas vztrajal, da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in "muslimanski invaziji" na Evropo.

Anders Behring Breivik

Breiviku bodo sodbo izrekli 24. avgusta. (Foto: Reuters)

Kaj se je dogajalo 22. julija 2011?

Za Norvežane 22. julij predstavlja nacionalno travmo, Stoltenberg pa ga je označil za najhujšo katastrofo v državi po drugi svetovni vojni. Kljub temu je kmalu po napadih zagotovil, da bo odgovor Norveške na Breivikova dejanja ne manj, temveč več odprtosti in več demokracije, kar je v svetu, nevajenem tovrstne naravnanosti, močno odmevalo, na Norveškem pa najbrž preprečilo izbruhe sovraštva.

Pred vladno četrtjo v Oslu je 22. julija ob 15.26 razneslo skoraj tono težko bombo, skrito v dostavnem vozilu, le malo zatem pa so državo pretresla poročila o streljanju na tabor podmladka vladajočih laburistov na 40 kilometrov oddaljenem počitniškem otočku Utoya. V Oslu je umrlo osem ljudi, na Utoyi 69.

Po eksploziji v Oslu, prvem tovrstnem napadu na Norveškem, so strokovnjaki za terorizem sprva domnevali, da gre za dejanje islamistov, povezanih s teroristično mrežo Al Kaida. A že zvečer je bilo povsem jasno, da za eksplozijo in streljanjem stoji domači terorist.

Desničarskega skrajneža Behringa, ki ga številni Norvežani danes dojemajo kot utelešenje zla, je policija prijela okoli 18.30. Sam je pred tem po telefonu policiji dvakrat predlagal svojo predajo, tik pred sprožitvijo bombe v Oslu pa je po svetovnem spletu na kakih 1000 naslovov poslal 1500 strani dolg manifest, v katerem je predstavil svojo protimuslimansko ideologijo.

Na dan napadov je med varnostnimi silami očitno vladala zmeda, saj so policisti na Utoyo, kjer je napadalec malo po 17. uri začel krvav lov na kakih 600 tam zbranih mladih, prispeli zelo pozno. To še vedno velja za hudo napako.

Žrtev napadov bi bilo lahko še mnogo več, če bi Breiviku bombo v Oslu uspelo sprožiti prej, a mu je to preprečil prometni zamašek. Ko je bomba odjeknila, je veliko uslužbencev, ker je bil petek, že zapustilo vladna poslopja, in tudi premierja Jensa Stoltenberga takrat ni bil v pisarni.

Zaostritev protiteroristične zakonodaje

Kakih 4,5 milijona Norvežanov je po napadih v veliki meri ohranilo svoj način življenja, so se pa bili primorani soočiti z nekaj manjšimi spremembami, kot je na primer okrepljeno varovanje visokih predstavnikov države.

A pojavili so se tudi dvomi v širino odprtosti norveške družbe, na kar so po mnenju nekaterih komentatorjev opozorili nedavni napadi z zažigalnimi telesi na romsko naselje blizu Osla in razgreta debata o bivanju kakih 200 vzhodnoevropskih Romov v prestolnici.

Poleg tega je Stoltenbergova vlada pred dnevi v parlament poslala predlog za zaostritev protiteroristične zakonodaje, o katerem bo v prihodnjih mesecih tekla obširna razprava. Kot je nedavno poudaril premier, noben narod česa tako zlega in tragičnega ne more prebroditi brez sprememb.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 100
 
boer 23.07.2012 06:10:26
še vseeno ne razumem kakšen smisel naj bi ti komentarji imeli
WikiX 23.07.2012 07:29:37
boer, na glas preberi naslednje besede in pomisli na Boga;

"La ilaha illa Allah,
Muhammadur rasoolu Allah!"
Več komentarjev